Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šéleshámer -ja m (ẹ̑-ȃ)
kakovosten bel risalni papir nemške tovarne Schoellershammer: izdelovati šeleshamer
// kakovosten bel risalni papir sploh: šeleshamer domačih proizvajalcev

SSKJ²

šelèst -ésta tudi šelést -a m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
knjiž. šelestenje: poslušati šelest listja, trave; šelest svilenih oblek; komaj slišen šelest

SSKJ²

šelestênje -a s (é)
glagolnik od šelesteti: šelestenje listja v vetru; šelestenje svilenih oblek; šelestenje suhe trave pod nogami

SSKJ²

šelestéti -ím nedov. (ẹ́ í)
dajati rahle, nezveneče glasove: listje šelesti; suha trava šelesti pod nogami; trsje se upogiba in šelesti; tiho šelesteti; brezoseb. v gozdu je pokljalo in šelestelo

šelestèč

-éča -e:

šelesteči listi papirja

šelesteča svila

veje, šelesteče v vetru

SSKJ²

šeléstniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
dati rahel, nezveneč glas: listje je šelestnilo

SSKJ²

šélf -a m (ẹ̑)
geogr. dno obrežnega morja, globokega do 200 metrov: šelf, prekrit s sedimenti

SSKJ²

šélfen -fna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na šelf: šelfni sedimenti / šelfno morje

SSKJ²

šéma -e ž (ẹ́)
1. z masko zakrit in v posebno obleko oblečen človek, navadno ob pustu: šeme hodijo po vasi / pustne šeme
2. slabš. neprimerno, smešno oblečen človek: kdo pa je tista šema
3. slabš. nespameten, neumen človek: ta fant je navadna šema / kot psovka molči že, šema šemasta

SSKJ²

šemaríja -e ž (ȋ)
1. v zvezi pustna šemarija pustna prireditev, zabava: prirediti pustno šemarijo
2. slabš. neprimerno, smešno dejanje: nehaj počenjati te šemarije

SSKJ²

šemáriti -im nedov. (á ȃ)
neprimerno, smešno oblačiti; šemiti: nikar tako ne šemari otroka; spet stoji pred ogledalom in se šemari

SSKJ²

šémast -a -o prid. (ẹ́) slabš.
1. neprimeren, smešen: šemasto oblačilo
2. nespameten, neumen: šemast človek

SSKJ²

šematízem -zma m (ī)
publikacija s podatki o osebah in organizaciji kake dejavnosti: pogledati v šematizem / poštni šematizem

SSKJ²

šémber [šembər] medm. (ẹ̄)
star. izraža podkrepitev trditve: šember, zdaj pa vemo, kdo je kriv

SSKJ²

šembílja -e ž (í)
zastar. prerokinja: poslušati šembiljo

SSKJ²

šembíljski -a -o prid. (ȋ)
etn., v zvezi šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj:

SSKJ²

šémbraj -te medm. (ẹ̑)
star. izraža podkrepitev trditve: šembraj, to pa ne

SSKJ²

šémbran -a -o prid. (ẹ̑)
star. presnet, šmentan: ta šembrani oslovski kašelj se hitro širi

šémbrano

prisl.:

šembrano dolgo te ni bilo

SSKJ²

šémica -e ž (ẹ́)
manjšalnica od šema: pred vrati so stale tri šemice / ti si pa res prava šemica

SSKJ²

šémiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
oblačiti v (pustno) šemo: šemiti otroka; šemiti se za pusta
// slabš. neprimerno, smešno oblačiti: nikar tako ne šemi otroka; zakaj se tako šemiš

SSKJ²

šémljenje -a s (ẹ́)
glagolnik od šemiti: šemljenje otrok za pusta

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šempétrski tudi šempêtrski -a -o [šempetərski in šəmpetərski] prid. (ẹ́; é)
nanašajoč se na Šempeter: šempetrske hiše / zaprt je bil v šempetrski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori

SSKJ²

šémski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na šeme: šemski sprevod / šemski liki

SSKJ²

šèn šêna m (ȅ é)
med. nalezljivo vnetje kože, ki ga povzročajo streptokoki: zdravljenje šena

SSKJ²

šengenski gl. schengenski

SSKJ²

šenílja -e ž (ȋ)
tekst. mehka, dlakasta preja, navadno iz bombažnih vlaken: šenilja in organzin
// tkanina z votkom iz te preje:

SSKJ²

šénk in šènk šénka in šènk šênka m (ẹ̑; ȅ ẹ́; ȅ é)
nižje pog. dar, darilo: dati šenk / dobiti kaj za šenk

SSKJ²

šénkati -am dov. (ẹ̄)
nižje pog. podariti, pokloniti: šenkal mu je srajco / profesor mu je dobro oceno šenkal

SSKJ²

šènt šênta tudi šénta m (ȅ é, ẹ́)
1. evfem. hudič: šent ga je zmamil; živ je kakor šent / kot vzklik šent! ti šent ti
2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža odklonilen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: bomo videli, kaj si bo ta šent še izmislil / doma ima vsega šenta vse mogoče stvari
3. ekspr., v medmetni rabi izraža
a) podkrepitev trditve: ni šent, da bi tega ne uredili
b) začudenje: šent, kako si suh
c) močno čustveno prizadetost: šent ga vedi, zakaj nas tako žali
č) jezo, nejevoljo nad kom: da bi te šent

šênta

tudi šénta pog., ekspr.:

kaj, šenta, si mu storil

SSKJ²

šéntaj -te medm. (ẹ̄)
star. izraža podkrepitev trditve: šentaj, to pa ni slabo; šentajte no

SSKJ²

šéntan -a -o prid. (ẹ̄)
star. presnet, šmentan: šentana ženska / kot vzklik šentana reč, zdaj pa imamo

šéntano

prisl.:

to je šentano drago

SSKJ²

šentflorjánski -a -o [šentflorjanski in šəntflorjanski] prid. (ȃ)
iron., v zvezi dolina šentflorjanska dežela z licemerskimi, nekulturnimi prebivalci, razmerami: Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar)

SSKJ²

šentflorjánstvo -a [šentflorjanstvo in šənflorjanstvo] s (ȃ)
lastnosti, kakršne so imeli prebivalci Cankarjeve doline šentflorjanske: pisatelj biča šentflorjanstvo

SSKJ²

šentjákobica -e [šentjakobica in šəntjakobica] ž (ȃ)
nar. hruška, ki dozori konec meseca julija: obirati šentjakobice

SSKJ²

šentjánžev -a -o [šentjanžev- in šəntjanžev-] prid. (á)
nanašajoč se na šentjanževo: šentjanžev dan
♦ bot. šentjanževa roža zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum

SSKJ²

šentjánževec -vca [šentjanževəc in šəntjanževəc] m (á)
nar. vzhodno, v krščanskem okolju vino, ki se blagoslovi na dan sv. Janeza 27. decembra: piti šentjanževec

SSKJ²

šentjánževka -e [šentjanžeu̯ka in šəntjanžeu̯ka] ž (á)
bot. zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum: cvetovi šentjanževke; olje šentjanževke; čaj, izvleček, pripravki iz šentjanževke; uporaba, uživanje šentjanževke

SSKJ²

šentjánževo -ega [šentjanževo in šəntjanževo] s (á)
nar., v krščanskem okolju praznik sv. Janeza 27. decembra: zamenjal je službo na šentjanževo
● nar. minevali so zadnji pomladni dnevi, bližalo se je šentjanževo v krščanskem okolju kres

SSKJ²

šentjánževski -a -o [šentjanžeu̯ski in šəntjanžeu̯ski] prid. (á)
nanašajoč se na šentjanževo: šentjanževska noč / šentjanževski kres kres na kresni večer

SSKJ²

šentjernêjski -a -o [šentjernejski in šəntjernejski] prid. (ȇ)
zgod., v zvezi šentjernejska noč noč pred 24. avgustom leta 1572, ko je bilo v Franciji pobitih več tisoč hugenotov:

SSKJ²

šentlôvrenka -e [šentlou̯renka in šəntlou̯renka] ž (ȏ)
agr. trta s srednje velikimi, temno modrimi grozdi, ki se goji zlasti v Posavju: gojiti šentlovrenko
// vino iz grozdja te trte: piti šentlovrenko

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šentováti -újem nedov. (á ȗ)
star. preklinjati z besedo šent: za vsako malenkost je šentoval

SSKJ²

šentpétrski tudi šentpêtrski -a -o [šentpetərski in šəntpetərski] prid. (ẹ́; é)
nanašajoč se na Šentpeter: šentpetrski most / zaprt je bil v šentpetrski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori

SSKJ²

šépanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od šepati: zaradi njegovega šepanja so hodili počasneje

SSKJ²

šépast -a -o prid. (ẹ́)
1. ki zaradi krajše ali bolne noge neobičajno hodi: šepast človek; bil je šepast in grbast / šepast konj / šepasta noga
2. ekspr. ki nima enako dolgih nog: šepast stol; omara je že stara in šepasta
// ki ima kako pomanjkljivost sploh: šepasti verzi; tvoja logika je šepasta / njegova angleščina je zelo šepasta slaba, nepravilna

SSKJ²

šépati -am nedov. (ẹ̄)
1. neobičajno hoditi zaradi krajše ali bolne noge: zaradi rane na nogi šepa; šepati od rojstva; na eno nogo rahlo šepa / konj šepa / ekspr. mladi so skoraj tekli, stari pa so šepali za njimi težko, nerodno hodili; pren., ekspr. teorija šepa za prakso
2. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: delo, preskrba šepa; izvoz je začel šepati / gospodarstvo, kultura šepa
// imeti kako pomanjkljivost: njegov izgovor tujk šepa; ritem v tej pesmi šepa; ta trditev šepa ni prepričljiva, utemeljena / beseda mu je šepala zatikalo se mu je; tvoja francoščina šepa je slaba, nepravilna; primera šepa ne ustreza popolnoma
● ekspr. ura je začela šepati nihalo pri uri se je začelo ustavljati; ekspr. v matematiki šepa matematike ne zna dobro

šepáje

šepaje hoditi

šepaje na eno nogo, je prišel odpret

šepajóč

-a -e:

šepajoč na levo nogo, je pobegnil

šepajoč konj

šepajoča postrežba

SSKJ²

šépav -a -o prid. (ẹ́)
1. ki zaradi krajše ali bolne noge neobičajno hodi: šepava je že od rojstva / šepav konj / šepavi koraki; šepava hoja
2. ekspr. ki nima enako dolgih nog: šepava miza
// ki ima kako pomanjkljivost sploh: šepavi verzi; tvoji razlogi so šepavi neprepričljivi, neutemeljeni / govori šepavo francoščino slabo, nepravilno

SSKJ²

šépavec -vca m (ẹ́)
kdor šepa: hoja šepavca

SSKJ²

šépavka -e ž (ẹ́)
ženska, ki šepa: pomagati šepavki

SSKJ²

šépavost -i ž (ẹ́)
značilnost šepavega človeka: trpel je zaradi bolehnosti in šepavosti / ekspr. šepavost verzov

SSKJ²

šépec -pca m (ẹ̑)
zastar. šepavec: grbec in šepec

SSKJ²

šepèt -éta m (ȅ ẹ́)
glagolnik od šepetati: pogovor je prešel v nerazločen šepet; skrivnosten šepet / šepet morja / govoriti s šepetom

SSKJ²

šepetálčev -a -o [šepetau̯čev- tudi šepetalčev-] prid. (ȃ)
nanašajoč se na šepetalce: šepetalčev glas / šepetalčeva kabina

SSKJ²

šepetálec -lca [šepetau̯ca tudi šepetalca] m (ȃ)
gled. kdor skrit pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila: delovno mesto šepetalca

SSKJ²

šepetálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na šepetanje: šepetalna jakost / šepetalna igra

SSKJ²

šepetálka -e [šepetau̯ka in šepetalka] ž (ȃ)
gled. ženska, ki skrita pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila: delo šepetalke v gledališču

SSKJ²

šepetálnica -e ž (ȃ)
gled. kabina za šepetalca pod spodnjim delom odra: iti v šepetalnico

SSKJ²

šepetálski -a -o [šepetau̯ski in šepetalski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na šepetalce: šepetalsko delo / šepetalska knjiga dramsko besedilo, opremljeno s šepetalčevimi tehničnimi napotki

SSKJ²

šepetánje -a s (ȃ)
glagolnik od šepetati: slišati je bilo nerazločno šepetanje / šepetanje trave v vetru

SSKJ²

šepetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
1. govoriti, pripovedovati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: najprej je govoril glasno, potem pa je začel šepetati; šepetati na uho, v uho; deklice so se smejale in si nekaj šepetale / ljudje so si marsikaj šepetali o njem / to se ne sme zgoditi, je šepetala; pren., ekspr. listje je šepetalo v vetru
2. gled. skrit pred občinstvom polglasno pripovedovati igralcu dele besedila: šepetati igralcu kak odlomek; dobro šepetati

šepetáje

pogovarjala sta se šepetaje, da ju ne bi kdo slišal

šepetaje so mu razložili svoj načrt

šepetajóč

-a -e:

spremil ga je do vrat, šepetajoč mu nekaj na uho

šepetajoč glas

šepetajoči valovi

šepetajoče ustnice

prisl.: šepetajoče je ponovila ta stavek

šepetán

-a -o:

besede, šepetane v temi

SSKJ²

šepetàv -áva -o prid. (ȁ á)
šepetajoč: šepetav glas / šepetavo valovanje morja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šepétniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
šepniti: šepetniti na uho, v uho / pazi nase, mu je šepetnila

SSKJ²

šepétoma prisl. (ẹ̑)
knjiž. šepetaje, šepetajoč: šepetoma govoriti

SSKJ²

šéping -a m (ẹ̑)
strojn. stroj za obdelovanje kovine s kratkim, vodoravnim gibom:

SSKJ²

šépniti -em, tudi šepníti in šépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ī ẹ́ ẹ̑)
reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: sklonil se je k njemu in mu nekaj šepnil; šepniti na uho, v uho / so že tu, je šepnila

SSKJ²

šepráka -e ž (á)
nar. belokranjsko vejevje, dračje: nabirati, sežigati šeprako

SSKJ²

šêrbet in šerbét -a m (ȇ; ẹ̑)
osvežujoča orientalska pijača iz razredčenega sadnega soka s sladkorjem, dišavami: piti šerbet / vanilijev šerbet

SSKJ²

šêrcerjevec -vca m (é)
pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Šercerjeve brigade: napad šercerjevcev

SSKJ²

šêri in sherry -ja [šêri] m (ȇ)
desertno vino, po izvoru iz okolice španskega mesta Jerez de la Frontera: piti šeri; steklenica šerija; v prid. rabi: šeri vino

SSKJ²

šeriát -a m (ȃ)
islamsko pravo, temelječe na Koranu: določila šeriata

SSKJ²

šeriátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na šeriat: šeriatsko sodišče / šeriatsko pravo

SSKJ²

šêrif -a m (ȇ)
v Združenih državah Amerike vodja lokalne policije v manjših krajih: postati šerif

SSKJ²

šêrifski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na šerife: šerifska služba / šerifska zvezda

SSKJ²

šerjè -à s (ȅ ȁ)
nar. ločje: Na hribih raste praprot, na močvirju pa šerje in cmudje (M. Kranjec)

SSKJ²

šêrpa1 -e tudi -a m (ȇ)
pri himalajskih odpravah visokogorski nosač, domačin: najeti šerpo

SSKJ²

šêrpa2 -e ž (ȇ)
šalu podobna naglavna ruta: zavezati si šerpo; svilena, vezena, volnena šerpa
// temu podoben pas, trak, navadno za okras: dekleta z rdečimi šerpami okrog pasu
● knjiž. nadporočnik si je snel šerpo ešarpo

SSKJ²

šést šêstih štev. (ẹ̑ é)
izraža število šest [6]
a) v samostalniški rabi: dvakrat tri je šest; šestim so dali nagrado / ura je šest; vstajati ob šestih zjutraj 6h; čakati od šestih do sedmih (zvečer) 18h
b) v prilastkovi rabi: nastopilo je šest igralcev; šest mesecev star otrok; vožnja je trajala šest ur; tudi neskl.: izkušnje zadnjih šest(ih) let
// neskl. izraža številko šest: avtobusna proga šest; tekma se je končala s šest proti pet
● ekspr. dopolnil je šest križev šestdeset let; star. vsi mu strežejo, on pa ne pet ne šest se ne zmeni za to
♦ rel. šest resnic

SSKJ²

šest... ali šést... in šest... prvi del zloženk (ẹ̑)
1. nanašajoč se na število šest: šestdneven, šestmesten
2. za šest večji od vsote desetic, na katere se nanaša: šestintrideset

SSKJ²

šesták -a m (á)
nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: plačati s šestaki

SSKJ²

šéstcéven -vna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
ki ima šest cevi: šestcevno raketno orožje

SSKJ²

šéstcilíndrski -a -o prid. (ẹ̑-í)
strojn. ki ima šest cilindrov, valjev: šestcilindrski motor

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šéstcólski -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑)
ki meri šest col: šestcolska cev

SSKJ²

šéstčlánski -a -o prid. (ẹ̑-ȃ)
ki sestoji iz šestih članov: šestčlanska družina; šestčlanska komisija

SSKJ²

šéstdeset -ih štev. (ẹ̑)
izraža število ali številko šestdeset [60]: voziti šestdeset kilometrov na uro / pred šestdesetimi leti / ženska pri šestdesetih letih stara približno šestdeset let
● pog., ekspr. na grbi jih ima že šestdeset star je že šestdeset let

SSKJ²

šéstdeseti -a -o štev. (ẹ̑)
ki v zapovrstju ustreza številu šestdeset: praznovati šestdeseti rojstni dan; mož v šestdesetem letu
● knjiž. šestdeseta [60.] leta dvajsetega stoletja od 1960 do 1970

SSKJ²

šestdesetína -e ž (í)
del na šestdeset enakih delov razdeljene celote: šestdesetina vsote

SSKJ²

šestdesetínka -e ž (ȋ)
del na šestdeset enakih delov razdeljene celote: šestdesetinka vsote / šestdesetinka minute

SSKJ²

šéstdesetléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
1. star šestdeset let: še ne šestdesetleten je hudo zbolel; šestdesetletna ženska
2. ki traja šestdeset let: šestdesetletno delovanje društva

SSKJ²

šéstdesetlétnica -e ž (ẹ̑-ẹ̑)
1. šestdeseta obletnica: praznovati šestdesetletnico; ob šestdesetletnici je bil odlikovan
2. šestdeset let stara ženska: poročil se je s šestdesetletnico

SSKJ²

šéstdesetlétnik -a m (ẹ̑-ẹ̑)
šestdeset let star moški: zdrav šestdesetletnik

SSKJ²

šéstdnéven -vna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
ki traja šest dni: šestdnevno potovanje

SSKJ²

šestér -a -o štev. (ẹ̑)
ki je šestih vrst: v tej vinski kleti prodajajo šestero vino

SSKJ²

šesterák -a m (á)
lov. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po tri odrastke: ustreliti šesteraka / nepravilni šesterak ki ima na enem rogu tri odrastke, na drugem pa manj

SSKJ²

šestérec in šestêrec -rca m (ẹ̑; ȇ)
geom. telo, ki ga omejuje šest kvadratov; kocka1: narisati šesterec
♦ lit. verz s šestimi zlogi

SSKJ²

šestérica -e ž (ẹ̑)
skupina šestih oseb: šesterica se je hitro vrnila / objavili so uvrstitev prve šesterice tekmovalcev
// knjiž. skupina šestih enot: sestanek ministrov šesterice evropskih držav

SSKJ²

šestérka -e ž (ẹ̑)
skupina šestih oseb: neločljiva šesterka / šesterka tekmovalk
// v ruskem okolju šesterovprega: hitre četvorke in šesterke

SSKJ²

šestérnik -a m (ẹ̑)
knjiž. priprava za merjenje višine nebesnih teles nad obzorjem in kotnih razdalj med njimi; sekstant: uporabljati šesternik in kompas

SSKJ²

šestéro -ih tudi -- štev. (ẹ̑)
skupina šestih enot
a) pri množinskih samostalnikih: palača ima šestero vrat
b) pri drugih samostalnikih: predstavil ji je šestero svojih prijateljev

SSKJ²

šestero... prvi del zloženk
nanašajoč se na število šest: šesterodelen, šesterokoten

SSKJ²

šesteroglásen -sna -o prid. (ā)
glasb. komponiran za šest glasov: šesteroglasna skladba

SSKJ²

šesterokóten -tna -o prid. (ọ̑)
ki ima šest kotov: šesterokotna luknja; šesterokotna miza
♦ geom. šesterokotna dvojna piramida; šesterokotna prizma; min. šesterokotni sistem sistem z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120°; heksagonalni sistem

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šesterokótnik -a m (ọ̑)
geom. lik, ki ima šest kotov: oglišča šesterokotnika / pravilni šesterokotnik

SSKJ²

šesterokrák in šesterokràk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima šest krakov: šesterokraka zvezda

SSKJ²

šesterooglàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima šest oglov: šesterooglat steber, žig

SSKJ²

šesterorób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima šest robov: šesterorob steber

SSKJ²

šesterospèv in šesterospév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
glasb. vokalna skladba za šest glasov:

SSKJ²

šesterostòp -ópa m (ȍ ọ̄)
vrsta iz šestih vštric stoječih ali korakajočih oseb: postaviti se v šesterostope

SSKJ²

šesterostópen -pna -o prid. (ọ̑)
lit. sestavljen iz šestih stopic: šesterostopni verz

SSKJ²

šesterostrán in šesterostràn -ána -o prid. (ȃ; ȁ á)
geom. ki ima za osnovno ploskev šesterokotnik: šesterostrana piramida, prizma

SSKJ²

šesterostráničen -čna -o prid. (á)
geom. ki ima šest stranic: šesterostraničen lik / šesterostranični mnogokotnik

SSKJ²

šesterovpréga -e ž (ẹ̑)
vprega s šestimi živalmi: na trg je pripeljala šesterovprega

SSKJ²

šesterovpréžen -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na šesterovprego: šesterovprežni konji / šesterovprežna kočija

SSKJ²

šêsti -a -o štev. (é)
ki v zapovrstju ustreza številu šest: sobota je šesti dan v tednu; rojen šestega [6.] junija; hodi v šesti razred; papež Pavel VI. / od doma je odšel že pred šesto (uro) 6h18h / potres šeste jakostne stopnje
● pomagal ji je njen šesti čut intuicija, nagon; ekspr. naložila si je šesti križ šestdeset let je (bila) stara; star. vseeno mi je, kaj mislijo o meni ljudje, ki mi niso ne v peto ne v šesto ki so mi popolnoma tuji, s katerimi nimam nobene zveze
♦ jezikosl. šesti sklon

SSKJ²

šestíca -e ž (í)
1. pog. številka šest: napisati šestico / na tej progi vozi šestica tramvaj, avtobus številka šest
● pog. izpulili so mu šestico prvi stalni kočnik
2. nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: kupil je za šestico žganja / srebrna šestica
3. igralna karta s šestimi znaki: karova, pikova šestica
4. obrt. pramen las, položen v obliki spodnjega dela številke šest in pripet plosko ob lasišču: narediti šestice; šestica ob ušesu
// žarg. ščipalka za pripenjanje takega pramena: pripeti s šestico

SSKJ²

šêstič prisl. (é)
pri ponavljanju ali v zapovrstju na šestem mestu: petkrat je zmagal, šestič pa izgubil

SSKJ²

šestílo -a s (í)
priprava iz dveh gibljivih krakov za risanje krogov, merjenje manjših razdalj: uporabljati šestilo; prenašati daljice s šestilom; risati krog s šestilom
♦ geom. elipsno šestilo priprava za risanje elips; gozd. debelinsko šestilo za merjenje premera debel; teh. objemno šestilo šestilu podobna merilna priprava z navznoter ukrivljenima krakoma; palično šestilo ki se rabi za risanje večjih krogov

SSKJ²

šestína -e ž (í)
del na šest enakih delov razdeljene celote: vrniti šestino izposojenega denarja

SSKJ²

šestíški -a -o prid. (ȋ)
mat. ki ima za osnovo število šest: šestiški sestav; šestiška številka

SSKJ²

šéstka -e ž (ẹ̑)
1. pog. številka šest: napisati šestko / peljal se je s šestko s tramvajem, avtobusom številka šest
2. igralna karta s šestimi znaki: karova šestka

SSKJ²

šéstkótnik -a m (ẹ̑-ọ̑)
geom. lik, ki ima šest kotov: narisati šestkotnik

SSKJ²

šéstkrat prisl. (ẹ̑)
izraža šest ponovitev: šestkrat dve je dvanajst / šestkrat manjša umrljivost za jetiko

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šéstléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
1. star šest let: šestleten otrok
2. ki traja šest let: po šestletnem premoru je spet začel nastopati / nekdaj šestletna gimnazija
// ki je za dobo šestih let: šestletna pogodba

SSKJ²

šéstmésečen -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
1. ki traja šest mesecev: šestmesečne priprave reprezentance; šestmesečno bivanje v tujini / šestmesečna odpoved odpoved, pravno veljavna po šestih mesecih
2. star šest mesecev: šestmesečen otrok

SSKJ²

šéstmésten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
mat. ki sestoji iz šestih mest: šestmestno število

SSKJ²

šéstnajst in šestnájst -ih štev. (ẹ̑; á)
izraža število ali številko šestnajst [16]: biti star šestnajst let; prireditev se bo začela ob šestnajstih 16h

SSKJ²

šestnajsterák -a m (á)
lov. jelen, ki ima na vsakem rogu po osem odrastkov: upleniti šestnajsteraka / nepravilni šestnajsterak ki ima na enem rogu osem odrastkov, na drugem pa manj

SSKJ²

šestnajstérka -e ž (ẹ̑)
biblio. velikost grafičnega dela z višino od 10 do 15 cm: knjiga je izšla v šestnajsterki [16⁰] / format šestnajsterke

SSKJ²

šéstnajsti in šestnájsti -a -o štev. (ẹ̑; á)
ki v zapovrstju ustreza številu šestnajst: ukrep je začel veljati šestnajstega oktobra / kmečki upori v šestnajstem [16.] stoletju od 1500 do 1600 / kot opozorilo mladini do šestnajstega leta vstop prepovedan

SSKJ²

šestnajstína -e ž (í)
del na šestnajst enakih delov razdeljene celote: šestnajstina dediščine; šestnajstina vsote

SSKJ²

šestnajstínka -e ž (ȋ)
nav. ekspr. šestnajstina: dobiti samo šestnajstinko od vsega premoženja
♦ glasb. šestnajstina celinke

SSKJ²

šéstnajstléten in šestnájstléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑)
star šestnajst let: še ne šestnajstleten je postal pevec; šestnajstletno dekle

SSKJ²

šéstnajstlétnica in šestnájstlétnica -e ž (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑)
šestnajst let staro dekle: šestnajstletnice so poslušale plošče; zaljubljena šestnajstletnica

SSKJ²

šéstnajstlétnik in šestnájstlétnik -a m (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑)
šestnajst let star fant: v parku se je zbrala skupina šestnajstletnikov; težave šestnajstletnika

SSKJ²

šéstnajstmétrski in šestnájstmétrski -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̄; á-ẹ̄)
ki meri šestnajst metrov: šestnajstmetrska razdalja
♦ šport. šestnajstmetrski prostor pri nogometu prostor, ki sega 16,5 m levo in desno od gola in 16,5 m v igrišče; kazenski prostor

SSKJ²

šéstodstóten -tna -o prid. (ẹ̑-ọ̑)
ki znaša šest odstotkov kake celote: šestodstotne obresti / šestodstotno povečanje proizvodnje

SSKJ²

šestojánuarski tudi šestojanuárski -a -o prid. (ȃ; ȃ)
zgod., v zvezi šestojanuarska diktatura režim kralja Aleksandra po ukinitvi ustave 6. januarja 1929: uvedba šestojanuarske diktature

SSKJ²

šestomér -a m (ẹ̑)
lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici; heksameter: ep v šestomerih

SSKJ²

šestórica -e ž (ọ̑)
skupina šestih oseb: vsa šestorica se je zbrala ob robu gozda / poročilo šestorice strokovnjakov
// knjiž. skupina šestih enot: šestorica znakov

SSKJ²

šéstosmínski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ)
glasb. ki obsega šest osmink: šestosminski takt

SSKJ²

šestošólec -lca m (ọ̑)
učenec šestega razreda: šestošolci in šestošolke
// nekdaj učenec šestega razreda gimnazije: pesmi je začel pisati že kot šestošolec

SSKJ²

šestošólka -e ž (ọ̑)
učenka šestega razreda: petošolke in šestošolke
// nekdaj učenka šestega razreda gimnazije: zmagale so šestošolke

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šestovíliti -im nedov. (í ȋ)
zastar. nespretno, opotekaje se hoditi: pijanec je šestovilil po poti

SSKJ²

šéstpasôven -vna -o prid. (ẹ̑-ō)
urb., v zvezi šestpasovna cesta cesta s šestimi prometnimi pasovi:

SSKJ²

šéstpasôvnica -e ž (ẹ̑-ȏ)
šestpasovna cesta: graditi šestpasovnice

SSKJ²

šéstrazréden -dna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
ki ima šest razredov, oddelkov: šola je šestrazredna / nekdaj šestrazredna gimnazija šestletna gimnazija

SSKJ²

šéststèzen -zna -o [šeststəzən] prid. (ẹ̑-ə̏)
ki ima šest stez: šeststezno kegljišče / knjiž. šeststezna cesta šestpasovna cesta

SSKJ²

šéststo -- tudi -tih štev. (ẹ̑)
izraža število ali številko šeststo [600]: proslave se je udeležilo kakih šeststo preživelih borcev / njegov prvi avtomobil je bil fiat 600

SSKJ²

šéstštevílčen -čna -o prid. (ẹ̑-ȋ)
mat. ki je iz šestih številk: šestštevilčno število

SSKJ²

šésttédenski -a -o [šesttedənski] prid. (ẹ̑-ẹ̑)
ki traja šest tednov: šesttedenski dopust; šesttedensko potovanje

SSKJ²

šésttisočák -a m (ẹ̑-á)
šest tisoč metrov visoka gora: povzpel se je že na tri šesttisočake

SSKJ²

šésttónski -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑)
glasb. ki je iz šestih tonov: šesttonski motiv; šesttonska lestvica

SSKJ²

šéstváljen -jna -o prid. (ẹ̑-ȃ)
strojn. ki ima šest valjev: šestvaljni motor

SSKJ²

šèšk medm. (ȅ)
posnema šušteč glas pri šeškanju: šešk, pa sem jo dobil z metlo

SSKJ²

šéškanje in šêškanje -a s (ẹ̑; ȇ)
glagolnik od šeškati: med šeškanjem ni zajokal; šeškanje po zadnjici

SSKJ²

šéškar in šêškar -ja m (ẹ̑; ȇ)
etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe: jedi in vina je bilo v izobilju za svate in za šeškarje

SSKJ²

šéškati -am in šêškati -am nedov. (ẹ̑; ȇ)
1. ekspr. tepsti, pretepati: šeškati porednega otroka; šeškati z roko, s šibo
2. etn. nepovabljen se udeleževati svatbe: šeškati na svatbah
● nar. ves dan je šeškal v mestu beračil

SSKJ²

šešljáti -ám [šəšljati in šešljati] nedov. (á ȃ)
izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s: otrok šešlja; kadar je pijan, začne šešljati in jecljati

SSKJ²

šešljàv -áva -o [šəšljav- in šešljav-] prid. (ȁ á)
ki šešlja: šešljavi starci / šešljava govorica

SSKJ²

šetálec -lca [šetalca in šetau̯ca] m (ȃ)
zastar. sprehajalec: ulice so polne šetalcev

SSKJ²

šetalíšče -a s (í)
zastar. sprehajališče: letoviščarji hodijo po šetališču; priljubljeno šetališče

SSKJ²

šétati -am in šétati se -am se nedov. (ẹ̄)
zastar. sprehajati se: šetati s prijateljem; šetati po parku / oko mu šeta po dvorani pogleduje po dvorani

šetajóč

-a -e:

šetajoč po trgu, je srečal prijatelja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šétland -a m (ẹ̑)
1. gladka volna angleških ovc: pulover iz šetlanda
2. tkanina, navadno iz grobe volnene mikanke: plašč iz šetlanda

SSKJ²

šetráj -a m (ȃ)
začimbna rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti: lovor, majaron in šetraj
♦ bot. kraški šetraj pritlikav grmiček s črtalasto suličastimi listi in navadno belimi cveti v socvetjih, Satureja montana

SSKJ²

ševiót tudi cheviot -a [ševijót] m (ọ̑)
1. dolga, groba volna angleških ovc: tkanina iz ševiota
2. tekst. trpežna volnena tkanina, tkana v cirkasu ali kepru: suknjič iz ševiota; v prid. rabi: ševiot volna

SSKJ²

ševióten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ševiot: ševiotna preja; ševiotna volna / ševiotne tkanine

SSKJ²

ševró -ja m (ọ̑)
usnj. usnje iz kozje kože, kozlovina: izdelovati ševro; čevlji iz ševroja; v prid. rabi: ševro usnje

SSKJ²

šiacu gl. shiatsu

SSKJ²

šíba -e ž (í)
1. daljša tanka, upogljiva veja, navadno brez stranskih vej: odrezati šibo; leskova, vrbova šiba; enoletna, muževna šiba; grm z dolgimi šibami; od strahu se trese kot šiba na vodi
// taka veja, ločena od rastline: poganjati, švrkati vola s šibo; sveženj šib / pastirska šiba; šiba bajanica; košara iz šib / vezati trte s šibo
2. ekspr. udarec (s šibo): poznajo se mu sledovi šibe / obsodili so ga na dvesto šib
3. star., navadno s prilastkom velika nesreča, nadloga: povodenj je največja šiba za kmeta; strašna šiba prihaja nad nas / šiba božja jih je udarila, zadela
4. gospodinjska priprava iz tankih žic za stepanje beljakov, smetane; metlica: s šibo dobro zmešati smetano / šiba za sneg
5. obrt. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika: dežnikar je zamenjal zlomljeno šibo
● ekspr. kadar je nagajal, je pela šiba je bil tepen s šibo; je bil tepen sploh; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; tek skozi šibe nekdaj kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih oseb

SSKJ²

šíbanje -a s (ȋ)
glagolnik od šibati1: šibanje kot kazen / šibanje podkupovanja v časopisih

SSKJ²

šíbast -a -o prid. (í)
1. podoben šibi: šibasti poganjki; dolge šibaste veje
2. ki ima šibe: šibasto grmovje

SSKJ²

šíbati1 -am nedov. (ȋ)
1. tepsti s šibo: hoteli so ga šibati, pa jim je ušel / neusmiljeno je šibal žival
// knjiž. močno, ostro zadevati: dež ju je šibal v obraz / veter je šibal drevesa
2. nav. ekspr. ostro grajati: v člankih je šibal svoje nasprotnike / šibati napake, razmere / šibati z besedami, s pogledi

šíban

-a -o:

biti šiban do krvi

SSKJ²

šíbati2 -am nedov. (ȋ)
pog. hiteti, drveti: kam šibaš / šibati z avtom
● glasb. žarg. kitarist dobro šiba igra

SSKJ²

šíbek stil. šibák šíbka -o stil. -ó prid., šibkêjši (í ȃ í)
1. ki ima majhno telesno moč, odpornost: šibek, onemogel človek; šibek otrok, starec; ozdravel je, toda bil je zelo šibek / v noge, v nogah je še šibek
// ki ima majhno sposobnost prenašati duševne napore: moralno šibek človek; v sebi je dvomeč in šibek / šibek značaj
2. ki po splošni (telesni) razvitosti ne dosega navadne stopnje: šibek prsni koš; sesalec s šibkim zobovjem / biti šibke postave, rasti / šibke veje
3. ki dosega nizko stopnjo
a) glede na delovanje ali dejavnost: šibek grelec, motor; šibka žarnica
b) glede na učinek, posledico: šibek ogenj; šibek veter; sonce je še šibko
c) glede na čutno zaznavnost: šibek glas; šibka svetloba
č) glede na intenzivnost: šibka narodna zavest; šibko upanje / šibke možnosti za uspeh majhne; šibka volja
d) glede na izrazne sposobnosti: šibek roman; šibek talent / izpovedno šibek
4. ki ne dosega zadovoljive stopnje
a) glede na določen razpon: številčno šibek zbor; biti šibkega zdravja; šibko znanje / šibka vidljivost majhna; šibka zasedenost dvorane slaba
b) glede na kak kriterij, normo, zahtevo: socialno šibki sloji; biti šibek v angleščini, matematiki
5. ki ima majhno mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: šibka država; šibka vojska / šibek vladar; šibka industrija
6. v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: rad pije šibek čaj; šibka kava; šibko vino
7. elektr., v zvezi šibki tok uporaba električne energije za prenos informacij in izdelava naprav, elementov, ki to omogočajo: tehnika šibkega toka / strokovnjak za šibki tok
● ekspr. šibki spol ženske; ekspr. vsa stvar stoji na šibkih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. to je njegova šibka točka slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi; zastar. do vasi je šibko uro hodá slabo
♦ lit. šibka cezura cezura za nepoudarjenim zlogom

šíbko

stil. šibkó prisl.:

žarnica šibko sveti

kričal je vedno šibkeje

sam.: izkoriščali so vdove, sirote in šibke

skrb za socialno šibke

SSKJ²

šibéti -ím nedov. (ẹ́ í)
knjiž. slabeti: zadnje leto je začel šibeti / moči mu šibijo pešajo

SSKJ²

šíbica1 -e ž (í)
manjšalnica od šiba: odrezati šibico; brezova šibica / s šibico privezati trto / jeklena šibica

SSKJ²

šíbica2 -e ž (ȋ)
nav. mn., pog. vžigalica: prižgati cigareto s šibico; škatlica šibic / kupiti šibice

SSKJ²

šíbičen -čna -o prid. (í)
obrt., v zvezi šibična petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ovije okoli kvačke in potegne skozi prej narejeno petljo osnove: kvačkati šibične petlje

SSKJ²

šibíka -e ž (í)
teh. žarg. kovinska paličica, navadno lita: jeklena šibika / srebro v šibikah
♦ voj. šibika za čiščenje cevi pri brzostrelki, puški

SSKJ²

šibína -e ž (í)
star. šiba: odrezal je ravno šibino; leskova, vrbova šibina

SSKJ²

šibíti se -ím se nedov. (ī í)
1. upogibati se, kriviti se zaradi teže bremena: ni hotel stati na deski, ker se je preveč šibila / veje so se šibile od obilnega sadja; brv se šibi pod našo težo / ekspr. šibiti se pod nahrbtnikom
// ekspr. izraža, da se kaj pojavlja v veliki količini: miza se je šibila od dobrot; stojnice se šibijo pod razstavljenimi predmeti
2. biti šibek, oslabel: kolena se mu šibijo od utrujenosti; od vročine se je šibil kakor omamljen

šibíti

knjiž.

upogibati,

kriviti:

veter je šibil drevesa

povzročati, da je kaj šibko, oslabelo:

lakota jim je šibila noge

šibèč se

-éča -e:

hodili so, šibeč se pod težkim tovorom

komaj se je držala na šibečih se nogah

SSKJ²

šíbje -a s (ȋ)
več šib, šibe: šel je nabirat, rezat šibje / košara, ograja iz šibja; sveženj šibja
// grmovje s šibami: v šibju je zašumelo; nizko šibje ob reki

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šíbka -e ž (ī)
teh. žarg. kovinska paličica, navadno lita: preprogo so pritrdili na stopnišče s šibkami iz medi / uliti jeklo v šibke

SSKJ²

šíbkost -i ž (í)
1. lastnost, značilnost šibkega: njena šibkost je samo navidezna / mišična šibkost; telesna šibkost / značajska šibkost / šibkost režima / šibkost vina
2. knjiž. pomanjkljivost, slabost: opozarjati na šibkosti; odpravljati šibkosti v gospodarstvu

SSKJ²

šíbnat -a -o prid. (ȋ)
ki je iz šib: šibnat koš; šibnata metla; ograja je šibnata

SSKJ²

šíbovje tudi šibôvje -a s (í; ȏ)
več šib, šibe: povezati šibovje v butaro
// grmovje s šibami: v gozdu raste samo šibovje

SSKJ²

šíbra -e ž (ȋ)
svinčena kroglica za polnjenje nabojev: v nogo ga je zadelo nekaj šiber; zlitina za šibre; naboj s šibrami / lovci so streljali s šibrami; puška na šibre
● zastar. udaril je s krampom in od kamna je odletela šibra drobec, kos
♦ lov. naboj, napolnjen s šibrami deseticami; rib. šibra svinčena kroglica, s katero se pri lovu z ličinko obteži končni del vrvice

SSKJ²

šíbrast -a -o prid. (ȋ)
1. podoben šibri: šibrasti drobci
2. ki je iz šiber: šibrasti izstrelki

SSKJ²

šíbrenica -e ž (ȋ)
lov. puška za streljanje s šibrami: strel iz šibrenice / puška šibrenica

SSKJ²

šíbrovka -e ž (ȋ)
puška za streljanje s šibrami: streljati s šibrovko

SSKJ²

šíček1 -čka m (ȋ)
knjiž., ekspr. nož, nožek: s tem šičkom se še urezati ne moreš

SSKJ²

šíček2 -čka m (ȋ)
knjiž. prašiček: šički so že debeli

SSKJ²

šifón -a m (ọ̑)
fina bombažna tkanina v platneni vezavi: perilo iz šifona

SSKJ²

šifónast -a -o prid. (ọ̑)
ki je iz šifona: šifonasto perilo

SSKJ²

šífra -e ž (ȋ)
dogovorjen znak iz ene ali več črk, številk, besed
a) za ohranitev tajnosti sporočila: uporabljati šifre; napisati, predati poročilo v šifrah / knjiga s šiframi za sporazumevanje
b) za ohranitev tajnosti avtorstva: svoje članke vedno podpisuje s šifro 313 Sonce / imeti denar naložen v banki pod šifro
c) za lažje, hitrejše označevanje, razvrščanje: v tem seznamu ima vsak poklic svojo šifro; napisati šifro svoje dejavnosti; označiti vrste izdelkov s šiframi
// sistem takih znakov: odkriti, prepoznati, ekspr. razvozlati šifro; sestaviti, zamenjati šifro / besedne, številčne šifre; diplomatske, mednarodne, radijske šifre
♦ ptt ključ šifre znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila

SSKJ²

šifránt -a m (ā á)
1. strokovnjak za šifriranje: biti, postati šifrant
2. knjiga s šiframi, seznamom šifer: izdati, izdelati šifrant; iskati po šifrantu, v šifrantu / šifrant poklicev

SSKJ²

šifrántka -e ž (ā)
strokovnjakinja za šifriranje: med vojno je bila šifrantka

SSKJ²

šifrêr -ja m (ȇ)
strokovnjak za šifriranje: šifrer v štabu

SSKJ²

šifrêrka -e ž (ȇ)
strokovnjakinja za šifriranje: bila je šifrerka na poveljstvu

SSKJ²

šifríranje -a s (ȋ)
glagolnik od šifrirati: šifriranje in dešifriranje sporočil / na poveljstvu je bil tudi oddelek za šifriranje

SSKJ²

šifrírati -am nedov. in dov. (ȋ)
spreminjati v šifre: šifrirati pismo, telegram; šifrirati povelje / šifrirati podatke

šifríran

-a -o:

šifriran dopis, odgovor

sporočilo je šifrirano

prisl.: šifrirano sporočati

SSKJ²

šifríren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na šifriranje: šifrirni postopek, sistem / dela v šifrirnem oddelku; šifrirni stroj; šifrirna knjiga
♦ ptt šifrirni ključ znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šifrírnica -e ž (ȋ)
prostor za šifriranje: opremiti, urediti šifrirnico

SSKJ²

šíht -a m (ȋ) nižje pog.
1. izmena, zlasti v rudniku, tovarni: delati na tri šihte / nočni, popoldanski šiht / prvi šiht še dela
2. služba, delo, zlasti v rudniku, tovarni: opraviti, zamuditi šiht; po šihtu imamo sestanek / iti, voziti se na šiht; moški so na šihtu / še dva šihta mi moraš plačati delovnika

SSKJ²

šíhtar -ja m (ȋ)
nižje pog. delavec: šihtarji se vračajo s popoldanskim vlakom

SSKJ²

šíhten -tna -o prid. (ȋ)
nižje pog. služben, deloven: šihtna halja, obleka

SSKJ²

šiít -a m (ȋ)
pripadnik muslimanske vere, ki priznava samo Koran: šiiti in suniti

SSKJ²

šíja -e ž (í)
1. nar. vrat: zlomiti si šijo; zgrabiti za šijo
2. nav. mn., nar. dolenjsko iz vrbovega šibja pleten in ometan obok nad ognjiščem v črni kuhinji: narediti, podreti šije; zakajene šije
♦ alp. greben, hrbet od sedla do vrha

SSKJ²

šík1 -a m (ȋ)
knjiž. čednost, urejenost, elegantnost: občudovati njen šik / jezik prevoda nima nobenega šika

SSKJ²

šík2 -- prid. (ȋ)
knjiž. čeden, urejen, eleganten: ta ženska je zmeraj šik / šik obleka

SSKJ²

šikána -e ž (ȃ)
knjiž. namerno povzročanje neprijetnosti, nevšečnosti: biti izpostavljen šikanam; šikane in ponižanja

SSKJ²

šikaníranje -a s (ȋ)
glagolnik od šikanirati: biti izpostavljen šikaniranju

SSKJ²

šikanírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. namerno povzročati neprijetnosti, nevšečnosti: šikanirati podrejene; neprestano jo šikanira

SSKJ²

šikanózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. s katerim se namerno povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: uporabljati šikanozna sredstva

SSKJ²

šíkara -e ž (ī)
knjiž. gošča, grmovje: nad vasjo se razprostira šikara; s šikaro poraslo pobočje

SSKJ²

šíkati se -am se nedov. (ī)
nav. 3. os., nižje pog. spodobiti se, biti primeren: tako govorjenje se ne šika mlademu človeku, za mladega človeka; to je človek, kot se šika pošten, neoporečen; hrana v hotelu je bila, kot se šika dobra, izdatna; plačal sem mu, kot se šika dobro

SSKJ²

šíkniti -em dov. (í ȋ)
brizgniti s šumom: odprl je pipo in voda je šiknila v zrak

SSKJ²

šíkoven -vna -o prid. (ī)
zastar. čeden, urejen, eleganten: njegovo dekle je zelo šikovno

SSKJ²

šílar -ja m (ȋ)
1. nekdaj izdelovalec šil: delo šilarjev
2. lov. jelen ali srnjak, navadno mlajši, z rogovoma brez odrastkov: kozliči in šilarji

SSKJ²

šílast -a -o prid. (í)
dolg, ozek in koničast: šilast kljun / šilasti vrhovi gora
// ki je ozke, koničaste oblike: šilast nos; šilasta glava / ekspr. šilasta kolena
// ki ima dolgo in ozko konico: nož s šilastim rezilom / šilast zvonik
♦ arhit. šilasti lok lok, ki je na vrhu koničasto zalomljen

SSKJ²

šílastolóčen -čna -o prid. (í-ọ̑)
arhit. ki ima obliko šilastega loka: šilastoločen zaključek okna

SSKJ²

šílce1 -a s (ī)
manjšalnica od šilo: zabadati šilce

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šílce2 -a s (í)
nekdaj prostorninska mera, 0,3 decilitra: izpiti šilce žganja / iti, povabiti na šilce
// kozarček za to mero: šilce se je razbilo; natočiti v šilce

SSKJ²

šílček1 -čka m (ȋ)
priprava za šiljenje svinčnikov, min: šiliti s šilčkom; oster šilček

SSKJ²

šílček2 -čka m (ȋ)
šilce2: šilček likerja

SSKJ²

šílec -lca m (ȋ)
zastar. šilce2: popiti šilec žganja

SSKJ²

šílek -lka m (ȋ)
zastar. konica: šilek se je odlomil / z ostrim šilkom si je prebodla uho

SSKJ²

šíling -a m (ȋ)
1. do 2002 denarna enota Avstrije: knjiga stane sto šilingov
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: dati šilinge v denarnico
2. nekdaj angleški srebrnik z vrednostjo dvajsetinke funta:

SSKJ²

šíliti -im nedov. (í ȋ)
delati ostro, koničasto: šiliti konico; šiliti z nožem, s šilčkom / šiliti svinčnik

SSKJ²

šíljenje -a s (ȋ)
glagolnik od šiliti: nož za šiljenje / šiljenje svinčnikov

SSKJ²

šílo -a s (í)
1. orodje iz dolge, tanke konice in ročaja za delanje lukenj pri šivanju česa tršega, debelejšega: uporabljati šilo; ročaj šila / nasaditi šilo; prebosti platno, usnje s šilom / čevljarsko, sedlarsko šilo
● ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; star. vrniti šilo za ognjilo milo za drago; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za šilo ni več čevljaril
♦ zool. morsko šilo rdeča ali rdeče rjava morska riba z vretenastim telesom, Syngnathus acus
2. star. šilce2, mera: izpiti šilo žganja

SSKJ²

šilonós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima šilast nos: šilonos starec

SSKJ²

šímbas -a m (ī)
meso iz spodnjega dela govejega hrbta: kupiti šimbas

SSKJ²

šímelj -na in -mlja [šiməlj] m (í)
1. konj belkaste barve: osedlati, vpreči šimeljna
2. zastar. obrazec, formular: uradnik se je držal šimeljna / uradniški šimelj

SSKJ²

šímeljček -čka [šiməljčək] m (ȋ)
ekspr. manjšalnica od šimelj: jahati šimeljčka

SSKJ²

šímfati -am nedov. (í)
nižje pog. kritizirati, očitati napake: ne morem prenašati, da me kar naprej šimfaš / rad je šimfal čez politiko zabavljal

SSKJ²

šími1 -ja m (ȋ)
fokstrotu podoben ples, pri katerem se plesalec pozibava v bokih in ramenih: plesati šimi; figure šimija
// skladba za ta ples: godba je zaigrala šimi; v prid. rabi: naučiti se šimi figur

SSKJ²

šími2 -- prid. (ȋ)
zastar. eleganten, moderen: šimi kravata / njegova žena je zmeraj šimi / šimi čevlji elegantni zelo ozki čevlji

SSKJ²

šímlja -e ž (ȋ)
kobila belkaste barve:

SSKJ²

šimpánz -a m (ȃ)
človeku podobna opica s kratko temno dlako, ki živi v tropski Afriki: proučevati življenje šimpanzov; šimpanzi in orangutani

SSKJ²

šimpánzinja -e ž (ȃ)
samica šimpanza: šimpanzinja z mladičem

SSKJ²

šimpánzovka -e ž (ȃ)
samica šimpanza: šimpanz in šimpanzovka

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šíniti -em dov. (í ȋ) ekspr.
1. nenadoma, zelo hitro
a) iti, steči: šinil je iz hiše na cesto; šiniti v sobo, po stopnicah; kakor blisk šine skozi vrata / motor je šinil mimo hiše zelo hitro zapeljal; ptica šine v gnezdo zelo hitro zleti / kri je šinila iz rane brizgnila; plameni so šinili proti nebu se nenadoma dvignili
b) vstati: šiniti iz postelje / šiniti na noge; razburjeno je šinil pokonci
2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojaviti, prikazati kje: bliski so šinili na vse strani; skozi okna je šinil svit / posmehljiv nasmeh mu je šinil čez obraz; od jeze ji je šinila kri, rdečica v lica je zardela / ta misel mi je šinila skozi možgane; nič mi ni šinilo na pamet ničesar se nisem spomnil / nikoli več ga ne bom videl, je šinilo vanj
● ekspr. jezen pogled ji je šinil na soseda jezno ga je pogledala; ekspr. ali vam je šinil strah v kosti ali ste se prestrašili

SSKJ²

šínjati -am nedov. (í) ekspr.
1. nenadoma, zelo hitro prihajati, odhajati: ljudje so šinjali ven in noter
2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojavljati, prikazovati kje: bliski so šinjali na vse strani

SSKJ²

šínjek -jka m (ȋ)
1. svež ali prekajen svinjski vrat: kupil je manjšo gnjat in šinjek / narezati poln krožnik šinjka
2. nar. vrat: prijeti žival za šinjek; debel šinjek

SSKJ²

šinjél -a m (ẹ̑)
voj. žarg. (vojaški) plašč: obleči šinjel

SSKJ²

šinjón -a m (ọ̑) knjiž.
1. frizura, pri kateri so lasje speti nad tilnikom: šinjon ji ne pristaja / počesati se na šinjon, v šinjon
2. lasni vložek: kupiti šinjon

SSKJ²

šínk -a m (ȋ)
pog. šinjek: kupiti šink

SSKJ²

šínobus -a m (ȋ)
žel. žarg. tirni avtobus: peljati se s šinobusom

SSKJ²

šíntar -ja m (í)
1. nižje pog. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač: šintar je odpeljal truplo poginulega konja / mestni šintar
2. nizko kdor brezobzirno, grobo dela, ravna: k temu šintarju ne grem več, čeprav bi me zob spet začel boleti; ne bodi tak šintar

SSKJ²

šintoízem -zma m (ī)
japonska vera, ki časti duhove prednikov in naravne sile: pripadnik šintoizma

SSKJ²

šípa -e ž (í)
kos navadno ravnega stekla za zapiranje kake odprtine: očistiti, pomiti šipe; razbiti šipo; vstaviti šipo v okenski, vratni okvir; potrkati na šipo; motna, zarošena šipa; okenska šipa; šipa v vratih / mlečna šipa; steklo za šipe / odpreti, spustiti šipo na vratih avtomobila

SSKJ²

šípast -a -o prid. (í)
ekspr. podoben šipi: skalnata stena je bila gladka, šipasta, drseča; šipasto pobočje ledenika

SSKJ²

šípek -pka m (ī)
trnat grm z belimi ali rožnatimi cveti ali njegove živo rdeče jagode: šipek cvete / nabirati šipek; čaj iz šipka

SSKJ²

šípica -e ž (í)
manjšalnica od šipa: vrata so bila okrašena z barvastimi, vzorčasto sestavljenimi šipicami / vstaviti sliko med dve šipici / razbiti šipice očal stekelca; zamenjati šipico na uri

SSKJ²

šípkov -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na šipek: šipkovi cveti; šipkov grm / šipkov čaj
♦ zool. šipkov škržat rožni škržat; šipkova ušica žuželka, ki živi na vrtnicah, Macrosiphon rosae

SSKJ²

šípkovje -a s (ī)
šipkovo grmovje: razvaline je preraslo šipkovje

SSKJ²

šipón -a m (ọ̑)
agr. trta z velikimi, na spodnji strani kosmatimi listi, dolgimi grozdi in nekoliko podolgovatimi zelenimi jagodami z rjavimi lisami: gojiti šipon
// belo vino iz grozdja te trte: piti šipon

SSKJ²

šíptarski -a -o prid. (ȋ)
pog. albanski: šiptarski jezik / šiptarske šole

SSKJ²

šír1 -- ž (ȋ)
star., v prislovni rabi, v zvezi z na, v v širino, na široko: cvetovi so se na šir odprli; izkopati jamo štiri sežnje v šir / hodil je po sobi v šir in dolž sem in tja
● pesn. razšli so se v šir in dalj na vse strani
♦ šport. konj na šir konj, postavljen pri gimnastičnih vajah počez

SSKJ²

šír2 -a -o prid. (ȋ ī)
zastar. prostran, obsežen: voziti se po širi planjavi / šira dolina široka

SSKJ²

šíren -rna -o prid., šírnejši (ī)
ekspr. ki obstaja na razmeroma veliki površini; prostran, obsežen: širni gozdovi; širna polja / odromal je v širni svet; zaslovel je po vsej širni domovini
● ekspr. širno zgodovinsko gradivo obsežno

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

širílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na širjenje: širilne priprave
♦ med. širilni refleksi zenice

SSKJ²

širílka -e [tudi širiu̯ka] ž (ȋ)
rib. parna lesena ali kovinska plošča za odpiranje ustja vlačilne mreže:

SSKJ²

širína -e ž (í)
1. razsežnost, prečna na dolžino ali višino ploskve: izmeriti širino; širina ceste, njive / širina deske, postelje; širina odprtine, špranje / blago enojne, dvojne širine / rob zašijemo v širini treh centimetrov; prepogniti list po širini v smeri, vzporedni s krajšim robom
2. lastnost širokega: ladja zaradi širine ni mogla pluti skozi prekop / širina sodobnega tržišča / ekspr. spoštovali so ga zaradi širine njegovih pogledov / epska širina nadrobno opisovanje kakega dogajanja ali stanja / publ. nove investicije gredo preveč v širino
♦ astron. astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; geogr. zemljepisna širina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od ekvatorja, merjena na poldnevniku; jezikosl. širina samoglasnika

SSKJ²

širínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na širino: širinska smer
♦ geogr. širinska stopinja enota za merjenje zemljepisne širine

SSKJ²

širítelj -a m (ȋ)
star. razširjevalec: širitelj novih idej / širitelji literarnega lista

SSKJ²

širítev -tve ž (ȋ)
delanje, povzročanje, da postaja kaj večje glede na obseg, količino: širitev Evropske unije; širitev proizvodnje; konferenca o prepovedi širitve jedrskega orožja / širitev dnevnega reda

SSKJ²

šíriti -im nedov. (ī ȋ)
1. delati kaj (bolj) široko: širiti cesto; širiti odprtino; pri slabi svetlobi se zenica širi / prsni koš širijo in ožijo medrebrne mišice / širiti obleko
// delati, povzročati, da je kaj videti širše: svetle obleke širijo postavo; modri barvni odtenki širijo prostor
2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: širila je roke, da bi objela otroka / širiti nosnice
3. delati, da pride kaj na večjo površino: širiti naselje; mesto se širi proti jugu / širiti preizkušene vrste krompirja / stara kultura je širila svoj vpliv na sosednje ozemlje
4. delati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: širiti (revolucionarne) ideje; širili so laži in obrekovanja / bral je ilegalne časopise in jih širil
5. delati, povzročati, da postaja kaj večje glede na obseg, količino: širiti dnevni red seje / podjetje širi svojo dejavnost / širiti krog sodelavcev / širiti svoje znanje; širiti si obzorje
6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: cvetje širi prijeten vonj; svečnik je širil medlo svetlobo

šíriti se

pojavljati se, nastopati

na vedno večji površini:

še vedno je lilo in povodenj se je širila

požar se je hitro širil

/ svetloba se širi v ravni črti

/ iz pekarne se je širil vonj po svežem kruhu

v vedno večjem številu:

z iznajdbo tiska so se knjige hitro širile

pri vedno večjem številu osebkov:

bolezen se je širila hitro, po vsej deželi

/ o njem se širijo različne govorice

navadno s prislovnim določilom

biti, obstajati na razmeroma veliki površini:

okoli poslopja se širi park

dvorišče se širi od hiše do ceste

nad pokrajino se širi jasno nebo

●

knjiž., ekspr. srce se mu je širilo od sreče zelo je bil srečen

širèč

-éča -e:

cvet se je odprl, šireč okoli sebe prijeten vonj

nad dolino šireča se megla

šírjen

-a -o:

glasilo društva je bilo širjeno ilegalno

SSKJ²

širítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na širitev: širitveni načrti za razvoj diskontov na slovenskem trgu; širitveni projekt
// nanašajoč se na širitev Evropske unije: širitveni komisar; širitveni proces Evropske unije; širitvena strategija Evropske unije; širitvena pogajanja

SSKJ²

širjáva -e ž (ȃ)
1. knjiž. prostranstvo: nenaseljene širjave severnega dela dežele; studenec je bil temna lisa na snežni širjavi / ladja se je izgubila v širjavah oceana / širjave noči
2. zastar. širina: presoditi širjavo nasipa / tovarna je začela rasti na širjavo v širino

SSKJ²

šírjenje -a s (ī)
glagolnik od širiti: širjenje ceste; širjenje odprtine / širjenje revolucionarnih idej / preprečiti širjenje požara
♦ med. balonsko širjenje balonska dilatacija

SSKJ²

širóčka -e ž (ọ̑)
enoročna sekira s podaljšanim sprednjim delom lista; malarin: klestiti s širočko

SSKJ²

širòk -ôka -o prid., šírši stil. šírji (ȍ ó)
1. ki ima med najbližjima koncema glede na dolžino razmeroma veliko razsežnost; ant. ozek: rastlina s širokimi listi; obleka s širokim pasom / klobuk s širokimi krajci; široka cesta / med oknom in mizo je širok prostor; široka luknja / širok obraz / široki presledki
// ki ima razmeroma velik obseg: širok prsni koš; široka ramena / je široka čez boke
// ki ohlapno stoji na telesu: široke hlače; rokavi so široki; nosi široko krilo
2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med najbližjima koncema: dva prsta širok rob; trak je širok tri centimetre
3. ki ima veliko razsežnost
a) glede na začetno in končno mejo: izognil se mu je v širokem loku
b) glede na površino: široka mreža osnovnih šol; široke vojaške operacije; široko območje mesta / ekspr. široki svet / publ. osvojiti široko tržišče
c) glede na število udeležencev: gibanje je imelo široko podporo; publ. za to se zanima široka javnost veliko ljudi, državljani, občani; ekspr. najširše ljudske množice / uvoz blaga za široko porabo
č) glede na število sestavin, delov: širok gledališki repertoar; ekspr. trgovina s široko izbiro blaga veliko / publ. sodelovanje med državama je dobilo širok obseg
d) glede na problematiko, vsebino: predmet obče pedagogike je širok; bil je deležen široke izobrazbe; ekspr. človek s širokim obzorjem; njegovo delovno področje je zelo široko / široki pomenski izrazi / publ.: dane so široke možnosti za razvoj; dobili so široka pooblastila
4. nav. ekspr. ki pri presojanju, vrednotenju upošteva več kriterijev, ki zajemajo pojav čim bolj v celoti: bil je širok človek; v estetskih ocenah je zelo širok / cenili so njegovo široko gledanje na stvari; široko pojmovanje kulturnih vrednot / široka svetovljanska miselnost
● poklic širokega profila poklic večje zahtevnostne stopnje, za katerega je potrebno daljše strokovno izobraževanje; ekspr. rad ima njen široki smeh smeh, ki izraža veliko zadovoljstvo, sproščenost; precej glasen; pog., ekspr. je širši kot daljši zelo debel; knjiž. osrednji lik romana je široka ruska duša dober, občutljiv človek, ki odkrito izraža svoja čustva; nizko postala je široka z njim noseča
♦ film. široko platno filmsko platno, katerega širina je precej večja kot višina; jezikosl. široki samoglasnik sredinski samoglasnik nižje lege; mont. široko čelo čelo, pri katerem je stena odkopnega prostora dolga; tekst. široke statve statve za tkanje širokih tkanin; vet. široka lisa konjska lisa, ki obsega ves nosni greben; zool. široka trakulja; žel. široki tir tir z več kot 1.435 mm razdalje med notranjima robovoma tirnic

širôko

prisl.:

vrata so se široko odprla

široko se smeje, zeha

gledati s široko odprtimi očmi

široko rabljene besede

široko razgledan človek

znan široko po svetu

♦

glasb. široko označba za hitrost izvajanja largo

širôki

-a -o sam.:

široki bodo težko zlezli skozi odprtino

na široko odpreti okna

pripoveduje na dolgo in široko zelo obširno, s številnimi podrobnostmi

na široko se je razpisal o problemu;

prim. širši

SSKJ²

širóko -a m (ọ̑)
meteor. južni ali jugovzhodni veter v Sredozemlju, ko je tam območje nizkega zračnega pritiska: začel je pihati široko

SSKJ²

široko... prvi del zloženk
nanašajoč se na širok: širokobok, širokohlačen, širokokrajnik, širokolisten; širokopotezen, širokoprofilen, širokosrčnost

SSKJ²

širokobók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima široke boke: širokoboka ženska

SSKJ²

širokočêlen -lna -o prid. (ȇ)
ki ima široko čelo: širokočelna lobanja
♦ mont. širokočelno odkopavanje

SSKJ²

širokodúšen -šna -o prid. (ū ȗ)
ekspr. širokosrčen: kazal se je darežljivega in širokodušnega

SSKJ²

širokoglàv in širokogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ki ima široko glavo: širokoglav fant / širokoglav žebelj

SSKJ²

širokogrúden -dna -o prid. (ú ū)
knjiž., ekspr. širokosrčen: spoštovali so ga, ker je bil širokogruden človek / širokogrudno pojmovanje morale

širokogrúdno

prisl.:

širokogrudno je vsem naročil vina

širokogrudno se vesti do nasprotnika

SSKJ²

širokogrúdnost -i ž (ú)
knjiž., ekspr. širokosrčnost: s širokogrudnostjo si je pridobil naklonjenost sodelavcev

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

širokohláčen -čna -o prid. (ȃ)
ki nosi široke hlače: gledal je širokohlačne otroke

SSKJ²

širokohláčnik -a m (ȃ)
ekspr. kdor nosi široke hlače: smejal se je bosemu širokohlačniku

SSKJ²

širokokljún -a -o prid. (ȗ ū)
ki ima širok kljun: širokokljune ptice

SSKJ²

širokokóten -tna -o prid. (ọ̑)
film., fot., v zvezi širokokotni objektiv objektiv, pri katerem je goriščna razdalja manjša od diagonale formata negativa: posneti sliko s širokokotnim objektivom

SSKJ²

širokokrájen -jna -o prid. (ȃ)
ki ima široke krajce, krajevce: širokokrajen klobuk

SSKJ²

širokokrájnik -a m (ȃ)
ekspr. klobuk s širokimi krajci, krajevci: potisnil si je širokokrajnik na oči

SSKJ²

širokokrák in širokokràk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á)
ekspr. ki ima široko razmaknjene noge: bil je tršat in širokokrak človek

SSKJ²

širokokríl -a -o prid. (ȋ ī)
1. ki ima široka krila, široke peruti: širokokrili ptiči
2. ki ima široko krilo: širokokrila obleka

SSKJ²

širokolíčen -čna -o prid. (ī ȋ)
ki ima široka lica: širokolična ženska / širokoličen obraz

SSKJ²

širokolíst -a -o prid. (ȋ ī)
širokolisten: širokoliste rastline

SSKJ²

širokolísten -tna -o prid. (ȋ)
ki ima široke liste: med lončnicami je bilo največ širokolistnih rastlin
♦ bot. širokolistna lobodika rastlina z eliptičnimi ali suličastimi stranskimi poganjki in bledo zelenimi cveti, Ruscus hypoglossum

SSKJ²

širokolístnat -a -o prid. (ȋ)
širokolisten: širokolistnato drevo

SSKJ²

širokonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima široko razmaknjene noge: širokonoga žival

SSKJ²

širokonós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
zool., v zvezi širokonose opice opice s širokim nosnim pretinom, ki živijo v Južni Ameriki, Platyrrhina:

SSKJ²

širokopasôven -vna -o prid. (ō)
elektr. ki lahko sprejema, oddaja, ojačuje širok pas visokofrekvenčnih tokov: širokopasovni ojačevalnik; širokopasovna antena / širokopasovna povezava internetna povezava, ki omogoča prenos podatkov z veliko hitrostjo, navadno več kot 1 megabit na sekundo

SSKJ²

širokopéren -rna -o prid. (ẹ̑)
zastar. širokolisten: širokoperne rastline

SSKJ²

širokopériti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑)
star. bahati se, postavljati se: rad se je širokoperil pred njo

SSKJ²

širokopléč -a -e prid. (ẹ̑ ẹ̄)
ki ima široka pleča: širokopleč moški

SSKJ²

širokoplečàt -áta -o prid. (ȁ ā)
širokopleč: visok in širokoplečat moški

SSKJ²

širokopléčnež -a m (ẹ̑)
ekspr. širokopleč človek: ustrašil se je širokoplečneža

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

širokopotézen -zna -o prid., širokopotéznejši (ẹ̑)
ekspr. ki pri izvedbi česa zajema, upošteva veliko sestavin, kriterijev: napravili so širokopotezen načrt za obnovo mesta; stranka je nastopila s širokopoteznim programom / širokopotezen urednik; v svojih zamislih je bil vedno širokopotezen

širokopotézno

prisl.:

širokopotezno so podpirali njihovo ravnanje

širokopotezno zasnovan roman

SSKJ²

širokopotéznost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost širokopoteznega: širokopoteznost zamisli

SSKJ²

širokopŕs -a -o prid. (ȓ r̄)
ki ima širok prsni koš: bil je širokoprs in močen človek

SSKJ²

širokopŕsen -sna -o prid. (ȓ)
ki ima širok prsni koš: širokoprsen človek

SSKJ²

širokorámen -mna -o prid. (ȃ)
ki ima široke rame: širokoramen fant

SSKJ²

širokoríten -tna -o prid. (ȋ)
vulg. ki ima široko zadnjico: širokoritna ženska

SSKJ²

širokorítiti se -im se nedov. (í ȋ)
slabš. bahati se, postavljati se: kako se širokoriti / širokorititi se na podarjenem posestvu

SSKJ²

širokorítnež -a m (ȋ)
vulg. kdor ima široko zadnjico:

SSKJ²

širokosŕčen -čna -o prid. (ȓ)
ki ima do ljudi in pojavov razumevajoč, strpen odnos, zlasti na osnovi čustev: širokosrčen človek; ne bo te obsojal zaradi takega ravnanja, saj je zelo širokosrčen / komisija je bila preveč širokosrčna pri izbiri kandidatov popustljiva / ima precej širokosrčne pojme o morali široke, ohlapne
● ekspr. bili so širokosrčni s hvalo zelo so hvalili

širokosŕčno

prisl.:

širokosrčno se je nasmehnil

SSKJ²

širokosŕčnost -i ž (ȓ)
lastnost, značilnost širokosrčnega človeka: znan je bil po dobroti in širokosrčnosti

SSKJ²

širokóst tudi širôkost -i ž (ọ̑; ó)
knjiž. širina: izmeriti širokost predmeta / širokost in skrivnost človeškega življenja

SSKJ²

širokotelésen -sna -o prid. (ẹ̑)
antr. ki je široke telesne gradnje: širokotelesni tip človeka

SSKJ²

širokotíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na široki tir: širokotirna proga, železnica / širokotirna lokomotiva

SSKJ²

širokoúst -a -o prid. (ȗ ū)
ekspr. ki ima široka, velika usta: širokoust obraz

SSKJ²

širokoústen1 -tna -o prid. (ȗ)
ekspr. ki ima široka, velika usta: širokousten moški

SSKJ²

širokoústen2 -tna -o prid. (ú ū)
ekspr. ki se (rad) hvali, baha: širokousten človek / širokoustno besedičenje

širokoústno

prisl.:

širokoustno ji je zagotavljal ljubezen

SSKJ²

širokoústenje -a s (ū)
glagolnik od širokoustiti: to je samo širokoustenje

SSKJ²

širokoústiti -im nedov. (ú ȗ)
ekspr. hvalisavo, bahavo govoriti: širokoustiti o čem; lažnivo širokoustiti

širokoústiti se

hvaliti se, bahati se:

ne verjemi mu vsega, rad se širokousti

širokoustiti se z uspehi

SSKJ²

širokoústnež -a m (ȗ)
ekspr. kdor se (rad) hvali, baha: imajo ga za širokoustneža in sleparja; ko je pijan, je neznosen širokoustnež

SSKJ²

širokoústnost -i ž (ú)
ekspr. hvalisavost, bahavost: poznali so ga po širokoustnosti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

širokovêjen -jna -o prid. (ȇ)
ki ima široko razraščene veje: za hišami se vidijo širokovejni orehi

SSKJ²

širokovêjnat -a -o prid. (ȇ)
ki ima široko razraščene veje: širokovejnato drevo

SSKJ²

širokovésten -tna -o prid. (ẹ̄)
knjiž. ki ni natančen, strog glede svojega moralnega ravnanja: bil je znan kot širokovesten človek

SSKJ²

širokovéstnost -i ž (ẹ̄)
knjiž. lastnost, značilnost širokovestnega človeka: očitajo mu širokovestnost

SSKJ²

šírom1 prisl. (ȋ)
knjiž. (na) široko: otroci imajo oči širom odprte / širom okrog so raztresene vasice; potovati širom po svetu

SSKJ²

šírom2 predl. (ȋ)
z rodilnikom (na) široko po: zaradi znanja je slaven širom države

SSKJ²

šíroma prisl. (ȋ)
knjiž. (na) široko: stopil je k oknu in ga široma odprl / ima poslovne zveze široma po svetu

SSKJ²

šírošíren -rna -o prid. (ȋ-ī)
knjiž., ekspr. prostran, obsežen: široširna ravan

SSKJ²

šírši -a -e prid. (ȋ)
1. primernik od širok: cesta je od križišča naprej še širša / njegovo gledanje je veliko širše od tvojega
2. ki ima sorazmerno velik obseg, veliko površino: kraji širšega okoliša; publ. poznavalec razmer v širšem prostoru / širša in ožja domovina / beseda ljubezen v širšem smislu pomeni čustvo naklonjenosti sploh
// ki obsega sorazmerno dosti ljudi: razpravljati v širšem krogu; širši javnosti še neznan umetnik / vprašanje širšega pomena

SSKJ²

šírting -a m (ȋ)
tekst. bombažna tkanina v platneni vezavi, zlasti za srajce:

SSKJ²

šíška -e ž (ȋ)
bolezenska tvorba na nekaterih rastlinah, nastala zaradi vboda žuželke, delovanja gliv: na listu, veji se je naredila šiška / hrastove šiške v obliki kroglic
♦ šport. narediti šiško pri balinanju narediti, da so tri krogle enega moštva najbližje balinu

SSKJ²

šíškarica -e ž (ȋ)
nav. mn., zool. žuželke, ki povzročajo nastajanje šišk zlasti na hrastu, Cynipidae: najezdniki in šiškarice

SSKJ²

šíškast -a -o prid. (ȋ)
podoben šiški, zlasti hrastovi: šiškasti plodovi / ekspr. skozi okno je pomolil svojo šiškasto glavo

SSKJ²

šít1 -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. kar je nekakovostno, neuporabno, malo vredno, nepomembno: menda verjame v duhove, reinkarnacijo in ves ta šit; ta cesta je čisti šit
2. mamilo iz smole indijske konoplje; hašiš: kaditi šit

SSKJ²

šít2 medm. (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
izraža jezo, nejevoljo: o, šit, pa tako vreme

SSKJ²

šitáka -e ž (ȃ) nav. mn.
užitna, na deblih rastoča goba z rjavim klobukom nepravilne oblike in belorjavim betom, po izvoru iz Japonske: narezane šitake je stresel v vok in jih popražil; 30 dag posušenih, svežih šitak; juha, omaka, pašteta iz šitak; juha, rižota, testenine s šitakami / gojenje šitak / goba šitaka

SSKJ²

šíti šíjem nedov., šìl (í ȋ)
star. šivati: šila je trak k čepici / ta krojač dobro šije

šít

-a -o:

šita usnjena žoga

SSKJ²

šív -a m (ī)
1. mesto, kjer so sešiti deli združeni: vzorec je na šivu prekinjen / razparati po šivu
// nit, ki združuje sešite dele blaga, usnja: šivi preozke obleke pokajo, popuščajo, se trgajo; šiv je trden
// med. nit, ki se uporablja za šivanje telesnih tkiv: svileni šivi / s šestimi šivi so mu zašili rano / po operaciji pobrati šive
2. (s šivalnim strojem) narejena vrsta sledečih si vbodov: ta šiv je enakomeren; hrbtni, ramenski šiv; (vidni) šiv na robu ovratnika / krpala je s kratkimi šivi vbodi
3. navadno s prilastkom mesto, kjer se v črti stikajo, spajajo deli česa: na škatli so vidni šivi, kjer je zlepljena / ekspr. v pravljici so opazni šivi med posameznimi zgodbami neizdelani prehodi
// med. mesto, kjer se v cikcakasti črti stikata lobanjski kosti: čelni šiv; zatilnični šiv
♦ bot. šiv mesto, kjer se zraščajo robovi plodnih listov; min. dvojčični šiv ravnina, v kateri se dva kristala med seboj zraščata; obrt. okrasni šiv

SSKJ²

šiváč -a m (á)
slabš. krojač: šivači in krpači

SSKJ²

šiválec -lca [šivau̯ca in šivalca] m (ȃ)
kdor se poklicno ukvarja s šivanjem: šivalec usnjene konfekcije / strojni šivalec

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šiválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na šivanje: šivalni tečaj / šivalni pribor, stroj; šivalna košarica; šivalna mizica

SSKJ²

šiválka -e [šivau̯ka in šivalka] ž (ȃ)
ženska, ki se poklicno ukvarja s šivanjem: likalka in šivalka pletenin / strojna šivalka

SSKJ²

šiválna -e ž (ȃ)
1. zastar. šivalnica: delavke iz šivalne
2. star. šivanka: vdeti nit v šivalno

SSKJ²

šiválnica -e ž (ȃ)
prostor, obrat za šivanje: v novem poslopju sta šivalnica in likalnica; šivalnica perila

SSKJ²

šiválnik -a m (ȃ)
knjiž. šivalni stroj: drdranje šivalnika

SSKJ²

šívanje1 tudi šivánje -a s (í; ȃ)
glagolnik od šivati: ukvarjati se s šivanjem; svila za šivanje / ročno, strojno šivanje / šivanje gumbnic

SSKJ²

šivánje2 -a s (ȃ)
1. kar se šiva, je sešito: na mizi je imela kup šivanja; sklanjala se je nad šivanje
2. šivalni pribor: košarica za šivanje

SSKJ²

šivánka -e ž (ȃ)
podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet za šivanje: potegniti, zabosti šivanko; konica, uho šivanke; šivanke in bucike / vdeti nit v šivanko v uho šivanke; blazinica za šivanke
● šalj. poprijeti se šivanke postati krojač; ekspr. iskati šivanko v senu delati kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešno; ekspr. sedeti (kakor) na šivankah biti zelo nestrpen, nemiren; ekspr. preživljati se s šivanko šivanjem; ekspr. nastala je taka tišina, da bi slišali šivanko pasti zelo velika; iščejo ga kot šivanko zelo, intenzivno

SSKJ²

šivánkar -ja m (ȃ)
slabš. krojač: ne bi se ji bilo treba obesiti na tega šivankarja

SSKJ²

šivánkarica -e ž (ȃ)
slabš. šivilja: šivankarice že ne bo jemal za ženo

SSKJ²

šivánkarstvo -a s (ȃ)
slabš. krojaštvo ali šiviljstvo: ukvarjati se s šivankarstvom

SSKJ²

šivánkast -a -o prid. (ȃ)
podoben šivanki: šivankasta oblika / ekspr. dekle s šivankastimi nogami zelo tankimi

SSKJ²

šivánkin -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na šivanko: šivankina konica; šivankino uho / šivankin vbod
● ekspr. iti skozi šivankino uho narediti kaj težko uresničljivega

SSKJ²

šivár -ja m (á)
star. krojač: šivar mu je delal obleko

SSKJ²

šiváriti -im nedov. (á ȃ)
star. šivati: vse zimske večere je šivaril / hči šivari v mestu

SSKJ²

šívast -a -o prid. (ī)
podoben šivu: šivasta črta

SSKJ²

šívati -am nedov., tudi šivájte; šívala in šivála (í)
1. z uporabo šivanke in niti združevati dele blaga, usnja: šivati s črno, svileno nitjo; šivati v ravni črti / ročno, strojno šivati
// med. z uporabo posebne šivanke in niti združevati dele telesnega tkiva: šivati rano; šivati raztrgano ustnico; šivati žile ob srcu / ponesrečenca so morali šivati
2. s šivanjem izdelovati: šivati bluzo, gumbnico; iz kozje kože šiva torbice; dala si je šivati obleko / šivati gumbe s šivanjem pritrjevati
// ukvarjati se, navadno poklicno, s šivanjem: že petnajst let šiva / hodi šivat na dom
● ekspr. dež še šiva enakomerno, gosto pada; star. v križu ga šiva zbada, boli

šiváje

star.:

poslušala ga je, vztrajno šivaje pri oknu

šívan

-a -o:

šivani robovi

šivane čipke

♦

obrt. šivana obutev obutev, pri kateri je podplat pritrjen s šivanjem

SSKJ²

šíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na šiv: šivni rob / šivno mesto

SSKJ²

šivílja -e ž (í)
ženska, ki se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjemn zlasti ženskih oblačil iz lahkih tkanin: izučila se je za šiviljo / krilo ima pri šivilji / strojna šivilja strojna šivalka

SSKJ²

šivíljski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na šivilje ali šiviljstvo: šiviljska delavnica / šiviljska obrt / šiviljska vajenka

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šivíljstvo -a s (ȋ)
obrt za krojenje in šivanje zlasti ženskih oblačil iz lahkih tkanin: učiti se šiviljstva; krojaštvo in šiviljstvo

SSKJ²

šjór -a m (ọ̑)
pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospod: šjor Marko / sovražijo ga vsi ti bankirji, šjori, kapitalisti

SSKJ²

šjóra -e ž (ọ̑)
pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospa: šjora Antonija

SSKJ²

škadrón -a m (ọ̑)
star. eskadron: škadron je odjahal v boj / konjeniški škadron

SSKJ²

škàf škáfa m (ȁ á)
1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma: škaf se je razsušil; stresti, zliti kaj iz škafa; nositi vodo v škafu / škaf za pomije
// s prilastkom količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi: nekaj škafov vode je še v vodnjaku / nabrati deset škafov hmelja
// pog. vsebina škafa: vol je izpil dva škafa
2. nar. prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 60 litrov: pridelati dvajset škafov pšenice
● ekspr. prelili so cele škafe črnila, preden se je stvar uresničila veliko so pisali; lije kakor iz škafa zelo

SSKJ²

škáfar -ja m (ȃ)
izdelovalec škafov, kadi, čebrov: škafarji in sodarji

SSKJ²

škáfarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na škafarje ali škafarstvo: škafarska obrt / škafarski delavec

SSKJ²

škáfarstvo -a s (ȃ)
škafarska obrt: škafarstvo in sodarstvo

SSKJ²

škáfček -čka m (ȃ)
manjšalnica od škaf: deklica je s škafčkom nosila vodo / škafček žita / majhen škafček

SSKJ²

škáfec -fca m (ȃ)
manjšalnica od škaf: nesti škafec na glavi / škafec vode

SSKJ²

škáfek -fka m (ȃ)
škafček, škafec

SSKJ²

škáfen -fna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na škaf: škafno dno / škafni obroči

SSKJ²

škáfič -a m (ȃ)
škafček, škafec

SSKJ²

škáfnica -e ž (ȃ) etn.
1. zidna vdolbina ali polica v hiši za navadno dva škafa z vodo: postaviti škaf v škafnico
2. drog za nošenje škafa: vtaknil je škafnico skozi ušesa in odnesla sta vodo v hlev

SSKJ²

škáfoma prisl. (ā)
zastar. v škafu, s škafom: škafoma nositi vodo / dež je škafoma lil zelo

SSKJ²

škáfov -a -o prid. (á)
nanašajoč se na škaf: škafovo dno / delati škafove doge

SSKJ²

škája -e ž (ā)
teh. oksidna plast na kovini, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi: s škajo prekrita kovina / ob nakovalu je bilo veliko škaje okujine

SSKJ²

škakljáti -ám nedov. (á ȃ)
zastar. ščegetati, žgečkati: škakljati koga pod pazduho

SSKJ²

škalír -ja m (ī)
nar. zahodno voz z ravno nakladalno ploskvijo; dira: voziti s škalirjem

SSKJ²

škámelj -mlja m (á)
nar. vzhodno stol (za klanje, odiranje prašiča): dati, položiti prašiča na škamelj

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

škàmp škámpa m (ȁ á)
zool. večji morski rak svetlo rožnate barve, Nephrops norvegicus: jastogi, rarogi in škampi / jesti škampe

SSKJ²

škandál -a m (ȃ)
1. nemoralno, nečastno dejanje, ravnanje, ki vzbuja ogorčenje, zgražanje javnosti: narediti, preprečiti škandal; urediti zadevo brez škandala; biti zapleten v škandal / ne delaj mi škandala, brž odidi / gospodarski, ljubezenski, politični škandal
// ekspr., v povedni rabi kar vzbuja ogorčenje, zgražanje zaradi nedopustnosti, zelo slabe kakovosti: tako slab prevod je pravi škandal / da tega ne veš, je škandal sramota
2. v medmetni rabi izraža ogorčenje, zgražanje; sramota: škandal, še zdaj niso končali del; pijan je prišel v službo. Škandal

SSKJ²

škandálček -čka m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od škandal: ta časopis rad piše o škandalih in škandalčkih / privoščiti si ljubezenski škandalček

SSKJ²

škandálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na škandal: škandalna časopisna kronika / škandalno dejanje škandalozno

SSKJ²

škandalizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od škandalizirati: odkritje te tatvine je povzročilo škandaliziranje po vsej deželi

SSKJ²

škandalizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. spravljati v ogorčenje, zgražanje: te poneverbe so ljudi škandalizirale / nova pesniška zbirka škandalizira javnost

škandalizírati se

biti ogorčen, zgražati se:

večina gledalcev se bo ob filmu škandalizirala

/ škandalizirati se nad čim, nad kom

/ časopisje se je škandaliziralo nad takim postopkom

SSKJ²

škandalózen -zna -o prid. (ọ̑)
ki vzbuja ogorčenje, zgražanje: škandalozno dejanje; njegovo življenje je škandalozno / škandalozni podatki o poteku dela
// ekspr. zelo slab, nekvaliteten: škandalozni izdelki; njegovo znanje je škandalozno

škandalózno

prisl.:

škandalozno se oblačiti, vesti

škandalozno slab izdelek

SSKJ²

škandalóznost -i ž (ọ̑)
ekspr. lastnost, značilnost škandaloznega: škandaloznost dejanja je očitna / ta cilj skuša pisec doseči s frivolnostjo, nesramnostjo in škandaloznostjo

SSKJ²

škànt škánta m (ȁ á)
star. violina: igrati na škant
● star. metati denar v škant plačevati godcem pri plesu; zastar. peti škant najvišji pevski glas

SSKJ²

škapulír -ja m (í) rel.
1. širok pas blaga z odprtino za glavo, ki pokriva prsno in hrbtno stran redovniškega oblačila: obleči škapulir; biti v škapulirju
2. med seboj s trakovoma povezana koščka blaga, od katerih se eden nosi na prsih in ima kako nabožno podobico, drugi pa na hrbtu: frančiškanski tretjeredniki so nosili škapulirje; škapulirji in svetinjice

SSKJ²

škárjast -a -o prid. (ȃ)
po obliki podoben odprtim škarjam: škarjast rep lastovke / škarjasta oblika
♦ alp. škarjasto varovanje varovanje z vrvema levo in desno od vodečega plezalca; elektr. škarjasti odjemnik tokovni odjemnik iz paličja na električnem vozilu za odvzemanje toka iz kontaktnega vodnika; pantograf; med. škarjasta hoja hoja, pri kateri se postavlja noga pred drugo nogo tako, da jo križa; teh. škarjasti eskalator eskalator za prevoz navzgor in navzdol; škarjasto ustje ustje silokombajna z dvema sestavoma dovajalnih verig; vet. škarjasti ugriz ugriz škarjastega zobovja; škarjasto zobovje zobovje, pri katerem segajo zgornji sekalci čez spodnje

SSKJ²

škárje -rij ž mn. (ȃ)
1. orodje za rezanje iz dveh rezil, ki se ob pritisku na ročaja odpirata v obliki črke V: nabrusiti škarje; rezati, striči s škarjami; konica, uho škarij / kleparske, krojaške, vrtnarske škarje; ovčje škarje za striženje ovc; vrtne škarje; škarje za živo mejo; škarje za pločevino / ročne škarje
// teh. stroj za rezanje, striženje pločevine: škarje so se pokvarile / strojne škarje
2. kleščam podoben prvi par nog pri nekaterih rakih: rak zgrabi hrano s škarjami / jesti meso z repa in škarij
3. ekspr. položaj med dvema postrani približujočima se nevarnostma: žarometa sta dobila letalo v škarje; vsekakor moramo priti iz tankovskih škarij / škarje, v katerih so se znašli, so se vse bolj zapirale položaj med približujočima se nevarnostma je postajal vse bolj brezizhoden; avtomobil je prišel, vozil v škarje v položaj pri prehitevanju, ko se vse bolj približuje nasproti vozeče vozilo / dobiti koga z nogami v škarje
// navadno s prilastkom položaj med dvema nasprotujočima si stvarema sploh: v škarjah med udobnostjo in hitrostjo so se avtomobilski proizvajalci odločili za drugo; biti v škarjah želja in dolžnosti
4. ekon., navadno s prilastkom neusklajenost, nesorazmerje: škarje med cenami industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov / škarje cen se odpirajo neusklajenost, nesorazmerje se veča, zapirajo neusklajenost, nesorazmerje se manjša
● ekspr. filmu škarje ne bi škodile krajšanje; ekspr. imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem; šport. žarg. narediti škarje dvigniti smuči med letom v različni višini; ekspr. mojster je spet segel po škarjah spet začel rezati, striči; postavljati mlaj s škarjami z drogovoma, spetima na enem koncu v obliki črke V
♦ agr. škarje podolgovata kosa lesa, pritrjena v obliki črke V na zadnji konec ojesa, s konci krakov pa na sprednji del voza; etn. nastaviti, poslati škarje med mlačvo ob pripravljanju slame za streho naskrivaj nastaviti, poslati navzkriž povezani palici, obroč in bat skupaj z nekaj pijače, štrukljev, cvetjem in posmehljivim pismom; grad. streha na škarje streha, pri kateri sta na škarnike, strešne tramove z obeh strani vodoravno pribita po dva vzporedna ploha; les. škarje stroj za obrezovanje furnirja; zlagati deske v škarje zlagati jih v obliki črke V ali X; teh. škarje okovje z dvema krakoma, navadno v obliki črke V, za omejevanje odpiranja določene plošče; vrata (pri omari) na škarje; tisk. krožne škarje stroj za razrezovanje lepenke z okroglimi noži, ki se vrtijo

SSKJ²

škárjevec -vca m (ȃ)
nar. ruševec: škarjevec je spet zapel
♦ grad. škarnik

SSKJ²

škárjica -e ž (ȃ)
nar. strigalica: pazi, da ti škarjica ne zleze v uho

SSKJ²

škárjice -rjic ž mn. (ȃ)
manjšalnica od škarje: odrezati s škarjicami / škarjice za nohte
● etn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; šport. žarg. skakati škarjice skakati v višino tako, da se zamahne v zrak z eno nogo, ki se ji pridruži odrivna noga

SSKJ²

škárnica -e ž (ȃ)
nar. škarnik, špirovec: tesati škarnice; trhle škarnice

SSKJ²

škárnik -a m (ȃ)
grad. tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa: od ostrešja so ostali samo ožgani škarniki; pribiti letve na škarnike
♦ zool. ptica ujeda rjave barve, z dolgim škarjastim repom, Milvus

SSKJ²

škàrp škárpa m (ȁ á)
nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: vrzi že proč te škarpe; popravljati stare škarpe
// čevelj sploh: ko pride domov, si takoj sezuje škarpe / mast za škarpe

SSKJ²

škárpa -e ž (ȃ)
zid med dvema višinama zemljišča za preprečevanje usipanja, drsenja zemlje: graditi, zidati škarpo; betonska, kamnita škarpa; obcestna, obrežna škarpa

SSKJ²

škárpast -a -o prid. (ȃ)
podoben škarpi: stolp s polkrožnim škarpastim prizidkom

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

škárpen -pna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na škarpo: škarpni kamni / škarpna trava

SSKJ²

škarpína -e ž (ȋ)
rib. morska riba s strupenimi bodicami; bodika: loviti škarpine

SSKJ²

škàrt1 tudi škárt škárta m (ȁ á; ȃ) nav. ed.
1. pog. slabi, nekvalitetni izdelki, izmeček: prodajati škart po znižani ceni; odstotek škarta / ker je veliko pisal, je dosti škarta
2. star. naborniki, ki pri naboru niso potrjeni: na naboru je bilo malo škarta / dobri konji in škarti
● ekspr. večina škarta je že ob polletju zapustila šolo slabih učencev
♦ ptt (poštni) škart rabljene poštne tiskovine, tudi z nalepljenimi znamkami, ki jih pošta izloči iz arhiva in proda; v prid. rabi: škart blago

SSKJ²

škàrt2 tudi škárt -- prid. (ȁ; ȃ)
igr., v zvezi biti škart ne imeti kart določene barve: ker je bil škart, je vzel z adutom; biti škart srca, v srcu

SSKJ²

škárta -e ž (ȃ) nav. ed.
1. pog. slabi, nekvalitetni izdelki, izmeček: izdelke so zavrnili, češ da so škarta
2. star. naborniki, ki pri naboru niso potrjeni: proti koncu vojne so pobirali tudi škarto

SSKJ²

škárten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na škart1: škartna skupina / škartni izdelki

SSKJ²

škartíranje -a s (ȋ)
glagolnik od škartirati: škartiranje blaga / škartiranje pasjih mladičev

SSKJ²

škartírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. pog. izločiti kaj slabega, nekvalitetnega: škartirati izdelke, opeko, padala / škartirati pasje mladiče
2. star. ne potrditi koga pri naboru: škartirati nabornike

SSKJ²

škartôc -a m (ȏ)
nar. primorsko (papirnata) vrečka: škartoc se je raztrgal / kupiti škartoc piškotov

SSKJ²

škáteln -a -o [škatələn in škatəln] prid. (ȃ)
nanašajoč se na škatlo: škateln pokrov / škatelna lepenka lepenka za škatle

SSKJ²

škátla -e ž (ȃ)
1. posoda kvadraste, valjaste oblike, navadno s pokrovom, iz kartona, pločevine za shranjevanje, embalažo: odpreti škatlo; zlagati izdelke, pisma v škatlo; kartonska, pločevinasta škatla / konzervne škatle; šivalna škatla; škatla za jestvine
// vsebina škatle: pojesti škatlo piškotov
2. pog. zunanji varovalni, vezni del kakega predmeta, naprave; ohišje: občutljivi del mehanizma je v škatli; škatla radijskega aparata / škatla avtomobila karoserija
3. slabš., navadno s prilastkom škatli podobna hiša, stavba: zdaj gradijo same škatle / stanuje v eni od stanovanjskih škatel
// vozilo, zlasti slabo: ladja je bila stara škatla / pločevinasta škatla avtomobil, avtobus
● nar. škatla past za polhe; arhit. žarg. škatla škatli podoben sestavljiv pohištveni element; obrt. žarg. škatla omarica za roleto; slabš. ugasni no to škatlo radijski, televizijski sprejemnik; les. žarg. okenska škatla okenski okvir
♦ etn. škatla plitev barjanski čoln z ravno, oglato zadnjo stranico; glasb. škatla priprava s pokrovom in ročajem za prenašanje violine, čela; trg. zložljiva odpremna škatla zložljiva embalaža za knjigo, izdelek iz kosa kartona, valovite lepenke; voj. dimna škatla posoda, napolnjena s snovjo, ki pri izgorevanju daje velike količine dima za maskiranje

SSKJ²

škátlast -a -o prid. (ȃ)
podoben škatli: škatlasta priprava / slabš. moderna škatlasta arhitektura / slabš. škatlasta ladja
● arhit. žarg. škatlasto pohištvo pohištvo iz škatli podobnih sestavljivih elementov
♦ med. škatlasti zvok zvok pri pretrkavanju napihnjenih pljuč, podoben zvoku ob udarcu na pavko; teh. škatlasti nosilec nosilec iz štirih pravokotno spojenih plošč, pasov, navadno ojačan z rebri, zaporami

škátlasto

prisl.:

škatlasto ropotati

SSKJ²

škátlati1 -am nedov. (ȃ)
knjiž., slabš. postavljati, razvrščati v določene skupine ne glede na naravno celoto, različnost: čemu bi svet nenehoma rezali, sortirali, škatlali

SSKJ²

škatláti2 -ám nedov. (á ȃ)
nar. ropotati zaradi udarjanja vsebine ob stene posode: posoda škatla, nekaj mora biti v njej; votlo škatlati
// ropotati zaradi razmajanosti, slabe pritrjenosti: voz je razmajan, zato škatla

SSKJ²

škátlica -e ž (ȃ)
manjšalnica od škatla: odpreti škatlico; spraviti v škatlico / cigaretna škatlica; okrasna škatlica šatulja; škatlica od vžigalic, za vžigalice; hiše so bile kakor škatlice vžigalic so bile kvadraste oblike, majhne / pokaditi tri škatlice na dan tri zavojčke cigaret; porabiti celo škatlico vžigalic
● ekspr. trhla škatlica je nemočno plesala na valovih čoln, ladja; on je kakor iz škatlice brezhibno, lepo oblečen, urejen; stanovanje imajo zmeraj kakor iz škatlice zmeraj vzorno pospravljeno, čisto

SSKJ²

škávna -e ž (ȃ)
nar. zahodno naravna skalna vdolbina, v kateri se nabira voda: piti vodo iz škavne

SSKJ²

škèc škêca m (ȅ é)
nar. košček, grižljaj: škec kruha

SSKJ²

škílast -a -o prid.(í)
ki škili: škilast človek; biti škilast / škilast na eno oko, na obe očesi / škilaste oči

škílasto

prisl.:

škilasto gledati

SSKJ²

škílav -a -o prid. (í)
škilast: škilav človek; biti škilav / škilav pogled

SSKJ²

škílavec -vca m (í)
kdor škili: škilavec ga je začudeno pogledal

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

škílavost -i ž (í)
očesna napaka, zaradi katere se zrklo ne obrača pravilno v smer gledanja: zdraviti škilavost z očesnimi vajami; kljub škilavosti je prvi opazil prihajajoča letala

SSKJ²

škílec -lca m (ȋ)
star. škilavec

SSKJ²

škiléti -ím nedov. (ẹ́ í)
postajati škilast: ker se mu je slabšal vid na levem očesu, je vse bolj škilel / ekspr. kar škilel je od jeze

SSKJ²

škílež -a m (ȋ)
ekspr. škilavec

SSKJ²

škíliti -im nedov. (í ȋ)
1. nepravilno obračati zrklo glede na smer gledanja: otrok škili / škili na eno oko, na obe očesi; škiliti navznoter, navzven
2. ekspr. od strani, skrivoma gledati: medtem ko je govoril, je škilil k vratom; škiliti pod krila / škiliti z enim očesom na desnega soseda / postrani, od strani škiliti na koga
// skrivoma, pritajeno gledati sploh: škiliti izza trepalnic; škiliti za kom skozi prste / škiliti skozi okno
// tako gledati kaj z željo pridobiti si: ves čas škili na meso; poželjivo škiliti / začel je škiliti za dekleti
3. ekspr., s predlogom skrivaj si želeti, prizadevati
a) pridobiti kaj, polastiti se česa: že dolgo škilijo na naš gozd / zmeraj škili, kako bi koga opeharil
b) priti kam: eni škilijo v zakon, drugi iz njega

škilèč

-éča -e:

škileč človek

škileč na soseda, je s strahom odgovoril

SSKJ²

škíljenje -a s (ī)
glagolnik od škiliti: kadar ni imel očal, je bilo njegovo škiljenje še opaznejše; pogost vzrok škiljenja je slabši vid enega očesa / zdravljenje škiljenja / škiljenje navznoter, navzven / oprezujoče škiljenje; škiljenje v sošolčev zvezek

SSKJ²

škís -a m (ȋ)
1. igr. najvišja igralna karta pri taroku: vreči škisa; škis, pagat in mond
2. slabš. neprijeten, zoprn človek: s tem škisom nočem imeti opravka / kot psovka tu imaš, ti škis

SSKJ²

šklebetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
zastar. šklepetati: šklebetati od mraza

SSKJ²

šklébniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: pokrov je šklebnil

SSKJ²

šklefetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
nar. šklepetati: na starem vlaku je vse šklefetalo / zobje so mu šklefetali od mraza

šklefetáje

šklefetaje peljati

SSKJ²

šklémfa -e ž (ẹ̑)
pog., slabš. šklepetajoča, razmajana priprava, navadno ura: ta šklemfa kaže tri, bije pa dvanajst; pripeljati se s staro šklemfo s starim vozilom

SSKJ²

šklémfast -a -o prid. (ẹ̑)
pog., slabš. šklepetajoč, razmajan: staro, šklemfasto kolo

SSKJ²

šklèmp medm. (ȅ)
posnema glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: šklemp, in past ga je držala

SSKJ²

šklémpniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: past je šklempnila / šklempniti z zapiračem puške

SSKJ²

šklepèt -éta m (ȅ ẹ́)
šklepetanje: zaslišal se je šklepet okenskih šip / šklepet pisalnih strojev

SSKJ²

šklepetánje -a s (ȃ)
glagolnik od šklepetati: šklepetanje oken ob potresu / slišati je bilo šklepetanje zob / šklepetanje pisalnega stroja

SSKJ²

šklepetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
dajati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega
a) zaradi slabega prileganja, slabe pritrjenosti: okna, vrata šklepetajo ob vsakem stresljaju; grmelo je, da so šipe šklepetale / po cesti so šklepetali vozovi so se šklepetaje premikali
b) zaradi drgetanja: zobje jim šklepetajo od mraza, strahu / ekspr. šklepetati s čeljustmi
c) ekspr. zaradi udarcev, delovanja sploh: za hribom je šklepetala strojnica

šklepetáje

vrata so se šklepetaje odprla

šklepetajóč

-a -e:

šklepetajoč z zobmi, mu je odpirala

šklepetajoča okna

SSKJ²

šklepetàv -áva -o prid. (ȁ á)
ekspr. ki (rad) šklepeta: šklepetava okna

SSKJ²

šklepétniti -em in šklepêtniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
ekspr. dati kratek, odsekan glas ob udarcu enega dela ob drugega
a) zaradi slabega prileganja, slabe pritrjenosti: ob poku so vsa okna šklepetnila
b) zaradi drgetanja: zobje so mu glasno šklepetnili
c) zaradi udarca, delovanja sploh: šklepetnil je zapirač puške / pod nogami mu je šklepetnila pločevina

SSKJ²

šklépniti -em in šklêpniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: kljuka, zaponka je šklepnila; brezoseb. v aparatu je šklepnilo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šklòc medm. (ȍ)
posnema glas pri premiku, sprožitvi priprave: ključavnica se je zaskočila, škloc, in niso mogli ven; škloc, škloc, so delali fotografski aparati

SSKJ²

šklôcati -am in šklócati -am nedov. (ȏ; ọ̑)
ekspr. dajati kratke, odsekane glasove pri premiku, sprožitvi: fotografski aparati so šklocali / šklocati z orožjem
// fotografirati: ves dan že škloca

SSKJ²

šklôcniti -em in šklócniti -em dov. (ó ȏ; ọ́ ọ̑)
ekspr. dati kratek, odsekan glas pri premiku, sprožitvi: aparat, zapirač je šklocnil / puška ni počila, samo šklocnila je; brezoseb. dvignil je slušalko – na drugi strani je šklocnilo / usta je zaprla tako naglo, da so čeljusti šklocnile

SSKJ²

šklômpniti -em dov. (ó ȏ)
ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: past na drevesu je šklompnila

SSKJ²

šklòp šklópa m (ȍ ọ́)
nar. past za polhe: nastaviti, odpreti šklop

SSKJ²

šklôpniti -em dov. (ó ȏ)
ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: past, zapah šklopne

SSKJ²

šklopòt -ôta m (ȍ ó)
šklopotanje: zaslišati šklopot kopit

SSKJ²

šklopotánje -a s (ȃ)
glagolnik od šklopotati: šklopotanje pisalnega stroja / šklopotanje cokel po tlaku

SSKJ²

šklopotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) ekspr.
1. dajati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja: pisalni stroji so spet šklopotali / ob potoku šklopota mlin klopota
// šklopotajoč premikati se: tramvaji so šklopotali po ulicah / šklopotati s škornji po veži
2. dajati kratke, votle glasove pri udarjanju ob kaj: kaplje dežja šklopotajo po oknih / krogle sovražnikove strojnice so šklopotale po strehi
3. šklepetati: zobje so mu šklopotali od mraza

šklopotajóč

-a -e:

šklopotajoči stroji

SSKJ²

šklopôtniti -em dov. (ó ȏ)
ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: zapah je glasno šklopotnil

SSKJ²

škóda1 -e ž (ọ́)
1. kar nastane kot posledica zmanjšanja količine, kakovosti, vrednosti kake dobrine: oceniti, popraviti škodo; prizadeti komu škodo; na avtomobilu je za več tisoč evrov škode / delati, povzročati škodo; od tega ima le škodo, koristi pa nobene; trpeti škodo; tudi on je na škodi je oškodovan; zmotiti se v svojo škodo / ekspr. škoda gre v milijone; povrniti škodo / gmotna, gospodarska škoda
♦ pravn. lovska škoda ki se napravi pri lovu ali jo povzroči divjad; naključna škoda ki je storilec ni predvidel in je ni bil dolžen predvideti
// sprememba določenega stanja na slabše: mati je z razvajanjem otroku naredila veliko škode; taki filmi povzročajo škodo pri mladini; moralna, politična škoda / brez škode lahko črtaš nekatere odstavke; poudarjanje oblike na škodo vsebine; priče so govorile v njegovo škodo
2. ekspr., v povedni rabi izraža
a) v zvezi z za da kaj po vrednosti presega določen namen: te obleke je škoda za doma; škoda je fanta za tako delo; elipt. škoda časa, denarja za to
b) z nedoločnikom nekoristnost, neprimernost kakega dejanja: škoda ga je poslušati; zdi se mu škoda hoditi v mesto; elipt. škoda spati v tako lepem vremenu
c) obžalovanje: ali ni škoda blaga, kruha; takega človeka je zelo škoda / kot vzklik kakšna škoda
č) pog. omalovaževanje: ne bi bilo dosti škode, če ga ne bi bilo / elipt. razbil se mi je vrč. Prava škoda / škoda besed ni vredno govoriti

SSKJ²

škóda2 -e ž (ọ́)
avtomobil češke tovarne Škoda: voziti se s škodo

SSKJ²

škóden1 -dna -o prid. (ọ̑)
pravn. nanašajoč se na škodo: škodna odgovornost / škodno zavarovanje

SSKJ²

škóden2 -dna -o prid. (ọ̄)
star. ki povzroča, dela škodo; škodljiv: škodna žival / zanetiti ogenj tako, da ni nikomur škoden

SSKJ²

škóditi -im nedov. in dov. (ọ̄ ọ̑)
1. povzročati, delati, da je kdo deležen
a) česa telesno, zdravstveno slabega, neugodnega: boji se, da bi mu jed škodila; vročina mi škodi; ta zdravila bolj škodijo kot koristijo / škoditi zdravju
b) česa slabega, neugodnega sploh: on ti ne more škoditi; s to odločitvijo si je samo škodil / ekspr. tako je pameten, da mu kar škodi / taki ukrepi škodijo gospodarstvu / škoditi slovesu, ugledu koga
2. ekspr., v tretji osebi, z nikalnico, v zvezi z bi izraža
a) spodbudo, poziv: ne bi ti škodilo, če bi se malo učil
b) zadržano privolitev: pojdimo jest, pit. Ne bi škodilo
c) primernost, koristnost česa: ne bi (mu) škodilo, če bi malo delal, shujšal

SSKJ²

škodljív -a -o prid., škodljívejši (ī í)
ki komu (zdravstveno) škodi: škodljivi plini; te snovi so človeku, za človeka zelo škodljive / škodljiv zdravju
// ki povzroča, dela škodo: škodljive živali / škodljiv človek / moralno, politično škodljiv članek; škodljive ideje

škodljívo

prisl.:

škodljivo delovati, vplivati na kaj

SSKJ²

škodljívec -vca m (ȋ)
škodljiva žival: uničevati, zatirati škodljivce / drevesni, krompirjevi škodljivci; gozdni, vrtni škodljivci
// ekspr. škodljiv človek: moralni, politični škodljivci

SSKJ²

škodljívka -e ž (ȋ)
škodljiva žival: te uši so velike škodljivke; škodljivka čebule in česna
// ekspr. škodljiva ženska: družbena škodljivka

SSKJ²

škodljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost škodljivega: škodljivost alkohola, nikotina za zdravje / škodljivost in koristnost posameznih rastlin in živali / družbena škodljivost takih ukrepov

SSKJ²

škodljívski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na škodljivce: škodljivsko delovanje / protidržavna škodljivska skupina

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

škodljívstvo -a s (ȋ)
delovanje škodljivcev: boj proti škodljivstvu / politično škodljivstvo

SSKJ²

škodováti -újem tudi škódovati -ujem nedov. in dov. (á ȗ; ọ̄)
1. povzročati, delati, da je kdo deležen
a) česa telesno, zdravstveno slabega, neugodnega: alkohol, mraz, vročina mu škoduje / zajedavci rastlini zelo škodujejo / kajenje škoduje zdravju
b) česa slabega, neugodnega sploh: on je na takem položaju, da ti lahko škoduje; s takim vedenjem škoduješ sebi in družini / to mu bo moralno, politično škodovalo / šalj. jeza škoduje lepoti; škodovati ugledu koga
2. ekspr., v tretji osebi, z nikalnico, v zvezi z bi izraža
a) spodbudo, poziv: ne bi ti škodovalo, če bi bolj pridno delal
b) zadržano privolitev: kaj, če bi šla nekaj popit? Ne bi škodovalo
c) primernost, koristnost česa: ne bi (mu) škodovalo, če bi malo shujšal

SSKJ²

škodožêlje -a s (ȇ)
veselje, uživanje ob škodi, nesreči drugega: v tem je precej zlobnega škodoželja / knjiž. prav jim je, je v škodoželju pomislil škodoželjnosti

SSKJ²

škodožêljen -jna -o prid.(é ē)
ki drugemu želi, privošči škodo, nesrečo: škodoželjni sosedje so mu privoščili neuspeh; bila je nevoščljiva in škodoželjna / škodoželjen pogled, smeh

škodožêljno

prisl.:

škodoželjno se smejati

SSKJ²

škodožêljnež -a m (ȇ)
ekspr. škodoželjen človek: nevoščljivci in škodoželjneži

SSKJ²

škodožêljnost -i ž (é)
lastnost škodoželjnega človeka: škodoželjnost nasprotnika / to je storil iz škodoželjnosti; čakal je s komaj prikrito škodoželjnostjo

SSKJ²

škòf škôfa tudi škófa m, im. mn. škôfi tudi škófi in škôfje tudi škófje (ȍ ó, ọ́)
predstojnik škofije: škof birma, posvečuje duhovnike; postati škof / katoliški škof; redni škof
♦ rel. naslovni škof brez škofije, le po naslovu; pomožni škof ki pomaga rednemu škofu pri upravljanju škofije, nima pa nasledstvene pravice

SSKJ²

škofíja -e ž (ȋ)
1. samostojna upravna enota Katoliške cerkve: upravljati škofijo; v tej škofiji je okoli tisoč cerkev; sedež škofije
♦ rel. lavantinska škofija ki je imela do leta 1859 sedež v Št. Andražu, nato pa v Mariboru; sufraganska škofija škofija v odnosu do svoje metropolije
// poslopje, kjer je sedež te upravne enote: srečala sta se pred škofijo
2. gastr. škofovski kapi podoben zadnji del hrbta s trtico pri perutnini: obirati perutničke in škofijo / kurja škofija

SSKJ²

škofíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na škofijo: škofijski arhivi; škofijski dvorec, sedež; škofijski urad / škofijsko posvetovanje / škofijski duhovniki duhovniki, podrejeni škofu / škofijska gimnazija klasična gimnazija z verskim poukom

SSKJ²

škofíjstvo -a s (ȋ)
star. urad za upravljanje škofije; (škofijski) ordinariat: dopis, pritožba na škofijstvo / škofijstvo ga je poklicalo na zagovor

SSKJ²

škôfinja tudi škófinja -e ž (ó; ọ́)
visoka dostojanstvenica, predstojnica škofije zlasti v protestantski cerkvi: evangeličanska škofinja; nasprotniki škofinj; posvetitev škofinje

SSKJ²

škofjelóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Škofjo Loko: škofjeloški grad
♦ etn. škofjeloški kruhek pecivo iz ržene moke in medu, oblikovano navadno v izrezljanih lesenih modelih; lit. škofjeloški pasijon in Škofjeloški pasijon

SSKJ²

škoflján in škofljàn -ána m (ȃ; ȁ á)
pripadnik škofije: škofova poslanica škofljanom

SSKJ²

škôfov tudi škófov -a -o prid. (ó; ọ́)
nanašajoč se na škofa: škofova pridiga / škofov namestnik, svetovalec

SSKJ²

škofovánje -a s (ȃ)
opravljanje škofovske službe: škof se je zaradi starosti odpovedal škofovanju

SSKJ²

škofôvski -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na škofe: znamenja škofovske oblasti; škofovska služba / škofovska kapa mitra; škofovska palica umetniško okrašena palica z ukrivljenim zgornjim delom / škofovsko pismo vernikom
♦ rel. škofovska konferenca skupnost škofov na določenem območju, ki na posvetovanjih rešuje dušnopastirske in cerkvenopravne zadeve svojega območja; škofovsko posvečenje

SSKJ²

školciját -a m (ȃ)
zastar. diskalceat: samostan školcijatov

SSKJ²

škólj -a m (ọ̑)
nar. primorsko večja skala, ki gleda
a) iz morja: zadeti ob školj; čeri in školji v zalivu
b) iz zemlje: školji na planoti
// majhen skalnat otok v morju: izkrcali so se na samotnem školju

SSKJ²

škóljčen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na školjko: školjčne lupine / portret v školjčnem okviru / školjčni apnenec; školjčni biseri / školjčna juha, omaka
♦ obrt. školjčni vbod vbod pri kvačkanju skupine šibičnih petelj, ki tvorijo obliko, podobno školjki

SSKJ²

škóljčica -e ž (ọ̑)
školjkica: nabirati školjčice
♦ zool. školjčice sladkovodne praživali z migetalkami samo na spodnji strani telesa, Stylonychia

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

školjčíšče -a s (í)
prostor, kjer gojijo školjke: območje školjčišča; širitev školjčišč v zalivu; vrvi školjčišča; ribogojnica in školjčišče

SSKJ²

škóljčnica -e ž (ọ̑)
anat. tanka kost v nosni školjki: nosnici in školjčnice

SSKJ²

škóljka -e ž (ọ̑)
1. morska ali sladkovodna žival z mehkim telesom, pokritim z dvema, navadno plitvo izbočenima lupinama: gojiti školjke / školjka se odpre, zapre / jezerske, morske školjke; školjka bisernica / jesti školjke
// lupina te živali: otroci se igrajo s školjkami; zbirati pisane školjke; s školjkami okrašen okvir; nebo je bilo kot ogromna modra školjka / polna školjka v kateri je žival
2. navadno s prilastkom kar je podobno tej lupini: kamnita školjka vodometa; porcelanasta školjka za milo; školjka umivalnika / zamenjati telefonsko celico z govorilno školjko; straniščna školjka; pren., ekspr. školjka tišine
● pog. zamenjati školjko kombija (samonosno) koroserijo
♦ anat. nosna školjka s sluznico pokrita parna koščena izboklina v steni nosne votline, podobna školjki; obrt. školjka školjki podobna prvina pri kvačkanju; ptt školjka školjki podoben del telefonskega aparata, ki pokriva vsakega od koncev slušalke

SSKJ²

škóljkar -ja m (ọ̑)
kdor goji, nabira školjke: školjkarji in ribiči
♦ bot. (pozni) školjkar užitna, na deblih rastoča lističasta goba s sivim klobukom školjkaste oblike; ostrigar

SSKJ²

škóljkarstvo -a s (ọ̑)
dejavnost školjkarjev: razvoj školjkarstva

SSKJ²

škóljkast -a -o prid. (ọ̑)
podoben školjki: školjkasti gumbi; vodnjak s školjkastim koritom / školjkasta oblika
♦ min. školjkasti prelom; obrt. školjkasti vbod vbod pri kvačkanju skupine šibičnih petelj, ki tvorijo obliko, podobno školjki

škóljkasto

prisl.:

školjkasto obkvačkati krilo

SSKJ²

škóljkica -e ž (ọ̑)
manjšalnica od školjka: nabirati drobne školjkice / nakit je v školjkici na psihi

SSKJ²

školjkovína -e ž (í)
notranja plast lupine nekaterih školjk; biserovina: gumbi iz školjkovine

SSKJ²

školjkovít -a -o prid. (ȋ)
geol., navadno v zvezi školjkoviti apnenec apnenec, nastal iz školjčnih lupin:

SSKJ²

škólnik -a m (ọ̑)
nar. vzhodno učitelj: v razred je stopil novi školnik
// organist: školnik je orglal

SSKJ²

škómber -bra m (ọ̄)
nar. primorsko skuša: jesti, loviti škombre

SSKJ²

škòp škôpa in škópa m (ȍ ó, ọ́)
nar. škopnik: pripravljati škop za novo slamnato streho / rženi škop

SSKJ²

škópa -e ž (ọ̑)
snop urejene slame za pokrivanje streh: škopo za popravilo strehe so kupili; dobro staro slamo je krovec pomešal z novo škopo / ržena škopa

SSKJ²

škópati -am nedov. (ọ̑)
urejati slamo za pokrivanje streh: škopati v skednju

SSKJ²

škópen -pna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na škopo: škopne grablje / škopna slama

SSKJ²

škópnik -a m (ọ̑)
1. snop urejene slame za pokrivanje streh: delati, pripraviti škopnike / prekriti streho s škopniki / za ležišče je imel škopnik slame
2. etn., po ljudskem verovanju šopu goreče slame, goreči ptici podobno bitje, ki leta ponoči: škopnik naznanja nesrečo; videti škopnika

SSKJ²

škópnjak -a m (ọ̑)
nar. škopnik: pripraviti škopnjake za popravilo strehe

SSKJ²

škôrček -čka m (ó)
manjšalnica od škorec: mladi škorčki

SSKJ²

škôrčevka -e ž (ó)
samica škorca: škorčevka z mladiči

SSKJ²

škôrčnica -e ž (ȏ)
zabojček, prirejen za gnezdenje škorcev: škorci so se vrnili v škorčnice

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

škôrec -rca m (ó)
ptica selivka temne barve s svetlimi pegami in dolgim, ostrim kljunom: jata škorcev je pozobala vse češnje
♦ zool. rožasti škorec ptica selivka z rožnatim in temnim perjem ter črnim čopom na glavi, živeča v zahodnih azijskih stepah, Pastor roseus

SSKJ²

škórenj -rnja m (ọ̑)
nav. mn. obuvalo, ki sega do kolena ali čez: nositi, obuti, sezuti škornje; pološčiti škornje; gumijasti, usnjeni škornji; škornji z nagubanimi, trdimi, visokimi golenicami / delovni škornji; jahalni škornji s trdo golenico in visokim opetnikom za ostrogo; otroški, ženski škornji; ribiški škornji nepremočljivi škornji, ki segajo čez koleno, do pasu; vojaški škornji
● ekspr. italijanski škorenj Apeninski polotok; ekspr. okupiral jih je nemški škorenj vojska nacistične Nemčije; ekspr. ljudstvo je trpelo pod tujim škornjem pod tujo vojaško oblastjo
♦ med. mavčni škorenj mavčna obveza za nogo; zgod. španski škorenj srednjeveška mučilna priprava za stiskanje noge

SSKJ²

škórenjc -a [škorənjc] m (ọ̑)
nav. mn., star. manjši škorenj: obuti škorenjce; deklica v finih mehkih škorenjcih

SSKJ²

škórenjček -čka [škorənjčək] m (ọ̑)
manjšalnica od škorenj: otrokom je kupila tople škorenjčke; podloženi škorenjčki / ekspr. elegantni damski škorenjčki

SSKJ²

škórnja -e ž (ọ̑)
zastar. škorenj: leva škornja ga tišči

SSKJ²

škórnjast -a -o prid. (ọ̑)
ekspr. neroden2, okoren: težki škornjasti koraki / škornjasti verzi

SSKJ²

škórnjica -e ž (ọ̑)
nav. mn. zgornji del škornja; golenica: vtaknil je pipo za škornjico; škornji z nagubanimi, ohlapnimi škornjicami
// nar. škorenj: obuti škornjice; na deskah so se poznale podkvice škornjic

SSKJ²

škórnjič -a m (ọ̑)
zastar. škorenjček: novi škornjiči

SSKJ²

škorpijón -a m (ọ̑)
1. žival s strupnico in navzgor obrnjenim želom na koncu dolgega členastega zadka: škorpijon ga je pičil
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju škorpijona: samski škorpijon; odnosi, zveze s škorpijoni; bik, kozorog, rak, strelec in škorpijon
● rojen je v znamenju škorpijona v času od 24. oktobra do 22. novembra
3. avtomatska pištola, ki strelja zlasti v rafalih: streljati s škorpijonom; škorpijon z dušilcem zvoka
4. slabš. hudoben, zloben človek: pravi škorpijon je / kot psovka ti prekleti škorpijon
♦ astron. Škorpijon osmo ozvezdje živalskega kroga; zgod. škorpijon biču podobna mučilna priprava s petimi ali šestimi verigami ali vrvmi s konicami na koncu; zool. škorpijoni pajkovci s kratkim glavoprsjem in dolgim, členastim zadkom s strupnico na zadnjem členu; ščipalec

SSKJ²

škorpijónka -e ž (ọ̑)
1. samica škorpijona: škorpijon in škorpijonka
2. ženska, rojena v astrološkem znamenju škorpijona: iskrena samska škorpijonka; tipična, trmasta škorpijonka; levinje in škorpijonke / nepredvidljive, strastne, zapeljive škorpijonke
3. slabš. hudobna, zlobna ženska: kako moreš živeti s to škorpijonko

SSKJ²

škorpijónov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na škorpijone: škorpijonov pik
● namazati rano s škorpijonovim oljem nekdaj z oljem, v katero so bili namočeni škorpijoni

SSKJ²

škorpijónski -a -o prid. (ọ̑)
1. tak kot pri škorpijonu: na sliki je bilo bitje s škorpijonskim repom
2. slabš. hudoben, zloben: škorpijonski človek

SSKJ²

škóta -e ž (ọ̄)
navt. vrv za napenjanje, premikanje jader:

SSKJ²

škótski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Škote ali Škotsko: škotski jezik / škotske dude / škotski ovčar ovčar z zelo ozko glavo, dolgo, košato dlako črne, rjave in bele ali modro sive barve; škotski viski viski iz (ječmenovega) slada, navadno z vonjem po dimu; škotsko sukno sukno z večjim karom, zlasti rdeče, modre, zelene barve
♦ lov. škotski seter seter s črno dlako in temno rjavimi ožigi; obl. škotsko krilo krilo s škotskim karom in gubami, speto na levi strani z veliko zaponko; šah. škotski gambit otvoritev igre s kmetom pred kraljem, pri čemer beli žrtvuje daminega kmeta; tekst. škotski karo večji karo, zlasti rdeče, modre, zelene barve; vet. škotsko govedo temno sivo govedo, ki se goji zaradi mesa

SSKJ²

škrábati -am tudi -ljem nedov., tudi škrabála (á) nar.
1. škrabljati: na podstrešju škrabajo miši / škrabal je staro skorjo kruha glodal
2. praskati: škrabati koga po hrbtu / tekel je, da so ga veje škrabale po obrazu / kar naprej je nekaj škrabal pisal
● nar. krogle škrabajo zid krušijo

SSKJ²

škrábica -e ž (á)
nar. vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi; pušica: vreči kovanec v škrabico

SSKJ²

škrabljánje -a s (ȃ)
glagolnik od škrabljati: mišje škrabljanje / slišati je bilo le škrabljanje dežja

SSKJ²

škrabljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. z glodanjem povzročati rahle, neizrazite glasove: na podstrešju so škrabljale miške; brezoseb. za omaro je kar naprej škrabljalo
// pri hoji s kopiti, kremplji povzročati rahle, neizrazite glasove: konji škrabljajo; mačka škrablja po vratih
// ekspr. povzročati rahle, neizrazite glasove sploh: škrabljati z drobižem / vsi so bili tiho, le žlice so škrabljale
2. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročati rahle, votle glasove: zunaj škrablja dež; prijetno škrabljati
// rahlo udarjati: dežne kaplje škrabljajo po strehi, šipi
● ekspr. počasi je škrabljala čokolado grizljala

SSKJ²

škrabotínje -a s (ȋ)
nar. vzhodnoštajersko srobotova stebla, srobot: povezati palice s škrabotinjem

SSKJ²

škrápa -e ž (á)
nav. mn., geogr. škraplja: škrape in vrtače

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

škrápast -a -o prid. (á)
geogr. škrapljast: škrapasto skalovje

SSKJ²

škráplja -e ž (ȃ)
nav. mn., geogr. globoka podolgovata vdolbina v apnenčasti površini, nastala zaradi kemičnega delovanja vode: vrtače in škraplje / skalna škraplja

SSKJ²

škrápljast -a -o prid. (ȃ)
geogr. poln škrapelj: svet je bil škrapljast; škrapljasta tla

SSKJ²

škràt škráta m, im. mn. tudi škrátje (ȁ á)
1. v pravljicah zelo majhnemu moškemu podobno bradato bitje, navadno nagajivo: škrat je živel v votlem drevesu; poreden škrat; zgodbe o škratih; bila je nagajiva kot škrat / gorski, gozdni škrat; dežela škratov
2. kip ali podoba, ki to bitje predstavlja: škrata bom postavil zraven gredice z vrtnicami / vrtni škrat
3. ekspr. zelo majhen človek: proti meni je pravi škrat
4. ekspr. poreden, neugnan otrok: pri hiši ni več miru, odkar imamo tega škrata
5. evfem. hudič: menda mu pomaga sam škrat / kot vzklik o ti škrat ti
● šalj. v zadnji številki nam je ponagajal tiskarski škrat je tiskarska napaka, so tiskarske napake

SSKJ²

škrátast -a -o prid. (á)
ekspr. podoben škratu: prikazalo se je škratasto bitje / bil je škrataste postave

SSKJ²

škrátec -tca m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od škrat: prikazal se mu je škratec; nagajiv kot škratec / gozdni škratec / brat je pravi škratec
♦ zool. rdeči škratec žuželka z enim parom rdeče-črnih kril, Pyrrhocoris apterus

SSKJ²

škrátek -tka m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od škrat: v duplini je živel nagajiv škratek / ta naš škratek nas zmeraj spravi v dobro voljo

SSKJ²

škrátelj -na tudi -tlja [škratəlj] m (á)
ekspr. škrat: škratelj jim je splašil konja; nagajiv škratelj / naš škratelj ima komaj štiri leta / črn je kot škratelj

SSKJ²

škráteljc -a [škratəljc] m (ȃ)
škratek: v hišici so živeli škrateljci / ta naš škrateljc še ponoči ne da miru

SSKJ²

škráteljček -čka [škratəljčək] m (ȃ)
škratek: škrateljčki so radi pomagali dobrim ljudem; bila je majhna kot škrateljček / takega škrateljčka, kot si ti, bomo že ukrotili

SSKJ²

škratíca tudi škrática -e ž (í; á)
v pravljicah zelo majhni deklici podobno bitje, navadno nagajivo: škrati in škratice

SSKJ²

škrátji -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na škrate: škratje stopinje / škratje nagajivosti škratovske

SSKJ²

škrátovka -e ž (á)
v pravljicah zelo majhni deklici podobno bitje, navadno nagajivo: škratje in škratovke

SSKJ²

škrátovski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na škrate: škratovska kapica / škratovska nagajivost

SSKJ²

škŕb -a -o prid. (ȓ ŕ)
star. škrbast: škrba starka

SSKJ²

škŕba -e ž (ŕ)
1. škrbina: izpuliti škrbo / jezik mu je uhajal v škrbo
2. slabš. škrbav človek, zlasti ženska: take škrbe še pogledam ne / kot psovka molči, škrba škrbasta

SSKJ²

škŕbast -a -o prid. (ŕ)
1. ki je brez zoba, zob: škrbast človek; biti škrbast / ekspr. škrbaste grablje
2. poškodovan, okrušen: škrbast zob / ekspr. škrbast nož; škrbasta skleda oškrbljena

SSKJ²

škŕbati -am tudi -ljem nedov. (ŕ r̄)
povzročati, da odpadajo majhni deli, navadno s površine česa: veter in dež škrbata stare grajske zidove / čevelj je bil tak, kot bi ga miši škrbale

SSKJ²

škŕbav -a -o prid. (ŕ)
ki je brez zoba, zob: škrbav starec / škrbavi zobje poškodovani, okrušeni

SSKJ²

škŕbavec -vca m (ŕ)
ekspr. škrbav človek: če si ne boš popravljal zob, boš škrbavec

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

škŕbavka -e ž (ŕ)
ekspr. škrbava ženska: zmerjali so jo s škrbavko

SSKJ²

škŕbavost -i ž (ŕ)
lastnost, stanje škrbavega človeka: zaradi škrbavosti se ne upa smejati

SSKJ²

škŕbec -bca m (ȓ)
ekspr. škrbav človek: dokler mi ne naredijo novega zoba, bom škrbec

SSKJ²

škrbína -e ž (í)
1. zelo poškodovan, okrušen zob, navadno ostrih robov: škrbina me boli; zadaj ima samo še škrbine; izpuliti škrbino; rjava škrbina / ekspr. čeprav hodim k zobozdravniku, me škrbine še kar naprej bolijo zobje / pri smehu je kazala škrbine zob
● pog., ekspr. dati ga na škrbino piti alkoholno pijačo
// takemu zobu podobna skala, vzpetina: splezati na škrbino; na škrbinah nad seboj so zagledali gamse / skalna škrbina
// ekspr. kar je temu podobno sploh: od nekdaj mogočnega gradu je ostala samo škrbina
2. vrzel v zobovju: težko govori, ker mu jezik uhaja skozi škrbino
// ekspr. vrzel sploh: hišo so podrli, ostala je nezazidana škrbina
♦ alp. oster, globoko zasekan presledek v grebenu
3. poškodba, zlasti na ostrih robovih česa: kosa, sekira ima škrbine
4. prazen ali zelo kratek geselski članek, zlasti v prostih spletnih enciklopedijah, ki čaka na izdelavo, dodelavo, dopolnitev: nekateri članki v znani spletni enciklopediji so zaenkrat še škrbine

SSKJ²

škrbínast -a -o prid. (í)
poln škrbin: zapri svoja škrbinasta usta / škrbinast greben, rob

SSKJ²

škrbínica -e ž (í)
manjšalnica od škrbina: izruvati škrbinico / splezati na škrbinico

SSKJ²

škrbínka -e ž (ȋ)
bot. rastlina z velikimi listi in cveti v koških ter belim mlečkom v steblu, Sonchus: njivska škrbinka

SSKJ²

škŕbiti -im, in škrbíti in škŕbiti -im nedov. (ŕ ȓ; ī ŕ)
povzročati, da odpadajo majhni deli, navadno s površine česa: vlaga škrbi omet
● star. moral sem škrbiti svoje prihranke zmanjševati

SSKJ²

škrbljáti -ám nedov. (á ȃ)
škrebljati: miš škrblja pod podom / mačka škrblja s krempeljčki po vratih / po strehah škrblja dež

SSKJ²

škŕcniti -em dov. (ŕ ȓ)
ekspr. dati kratek, odsekan glas: stikalo je škrcnilo in luč je zasvetila; brezoseb. v kolenu mi je škrcnilo

SSKJ²

škrèb medm. (ȅ)
posnema glas pri škrebljanju: izza omare se je slišalo: škreb, škreb

SSKJ²

škrébati -am tudi -ljem nedov. (ẹ̄)
zastar. škrebljati: na podstrešju škreba miš
● nar. belokranjsko škrebati z verigo rožljati, ropotati

SSKJ²

škrebetálka -e [škrebetau̯ka] ž (ȃ)
nar. prekmursko raglja: vrteti škrebetalko

SSKJ²

škrebetánje -a s (ȃ) nar.
1. cvrčanje: poslušati škrebetanje kobilic
2. šklepetanje: škrebetanje kljunov
3. škrabljanje: škrebetanje dežnih kapelj

SSKJ²

škrebetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) nar.
1. cvrčati: kobilice, ptice škrebetajo
2. šklepetati: mladiči so škrebetali s kljuni / šipe škrebetajo / po vasi so škrebetale stiskalnice rožljale, ropotale
3. škrabljati: zunaj je prijetno škrebetal dež

SSKJ²

škrebetúlja -e ž (ú)
zool. žuželka, ki ima rdeča zadnja krila in slabo leta, Psophus stridulus: poslušati škrebetulje / kobilice škrebetulje

SSKJ²

škrebljánje -a s (ȃ)
glagolnik od škrebljati: škrebljanje je utihnilo / slišati je bilo le škrebljanje žlic / poslušati škrebljanje dežja

SSKJ²

škrebljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. z glodanjem povzročati rahle, neizrazite glasove: miš škreblja za omaro; brezoseb. ponoči je škrebljalo v bukvah
// pri hoji s kopiti, kremplji povzročati rahle, neizrazite glasove: konji škrebljajo po cesti; pes škreblja po parketu
// ekspr. povzročati rahle, neizrazite glasove sploh: kaj škrebljaš; ne škrebljaj z drobižem / ključ škreblja v ključavnici; v žepu mu škrebljajo kovanci
2. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročati rahle, votle glasove: zunaj škreblja dež
// rahlo udarjati: dežne kaplje škrebljajo po strehi

SSKJ²

škrepetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
šklepetati: zobje mu škrepetajo od mraza / zaloputnil je z vrati, da je ključavnica še nekaj časa škrepetala

SSKJ²

škŕga -e ž (ŕ)
nav. mn. parni organ pri večini vodnih živali, ki omogoča dihanje: prvi par škrg / dihati s škrgami

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

škrgonóžec -žca m (ọ̑)
zool., navadno v zvezi navadni škrgonožec v sladkih vodah živeči rak z enajstimi pari nožic listaste oblike, na katerih so škržni izrastki, Branchipus stagnalis:

SSKJ²

škrgoústka -e ž (ȗ)
zool. majhni ribi podobna žival z neizrazito glavo, ki živi na dnu plitvih morij, Branchiostoma lanceolatum:

SSKJ²

škribán -a m (ȃ)
zastar. pisar: notarjev škriban / lesni škriban lesni zapisovalec, nadzornik; vodja žage

SSKJ²

škribènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) zastar.
1. pisar: škribent je vse sproti zapisal
2. pisatelj, pisec: roman nepomembnega škribenta

SSKJ²

škribôntar -ja m (ó)
zastar. pisar: njegov oče je bil škribontar

SSKJ²

škríc -a m (ȋ)
1. vsak od obeh močno podaljšanih delov na hrbtni strani fraka: škrici mu opletajo okoli nog; dolga škrica; škrici fraka / suknjič na škrice
2. star. gosposki človek, meščan: postati škric; škric ne ve, kako je na kmetih / grajski, mestni škric

SSKJ²

škrícast -a -o prid. (ȋ)
1. ki ima škrice: škricast suknjič
2. star. gosposki, gizdalinski: škricaste hlače; škricasto oblačenje

SSKJ²

škrícman -a m (ȋ)
zastar. gosposki človek, meščan: takle škricman me ne bo prepričal

SSKJ²

škrícovski -a -o prid. (ȋ)
zastar. gosposki, gizdalinski: nosi klobuk in škricovske čevlje

SSKJ²

škríl1 -a [škriu̯ tudi škril] m (ī)
nar. skril1: hlev je bil pokrit s škrili / vrtati v škril skrilavec

SSKJ²

škríl2 -í [škriu̯ tudi škril] ž (ȋ)
nar. skril1: v tem kraju je še nekaj hiš, pokritih s škrilmi / apnenec in škril skrilavec

SSKJ²

škríla -e ž (í)
nar. skril1: stare kmečke hiše, pokrite s škrilami / s škrilami tlakovano kraško dvorišče s kamnitimi ploščami

SSKJ²

škrílast -a -o prid. (í)
nar. skrilast: škrilaste plošče / škrilaste strehe strehe, pokrite s skrilmi

SSKJ²

škrílav -a -o prid. (í)
nar. skrilast: škrilave plošče

SSKJ²

škrílavec -vca m (í)
skrilavec: kosi škrilavca; gorovje iz škrilavca

SSKJ²

škrílen -lna -o prid. (ȋ)
nar. skrilast: škrilne plošče

SSKJ²

škrílje -a s (ȋ)
nar. več skrili, skrili: hiša je bila pokrita s škriljem

SSKJ²

škrílnat -a -o prid. (ȋ)
nar. skrilast: škrilnate plošče / škrilnata streha streha, pokrita s skrilmi

SSKJ²

škrínja -e ž (í)
nar. skrinja: spraviti kaj v škrinjo / imel je polno škrinjo zlatnikov

SSKJ²

škrínjica -e ž (í)
nar. skrinjica: vzeti pismo iz škrinjice
● nar. nastaviti škrinjico past za polhe

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

škríp1 -a m (ȋ)
škripanje: prebudil ga je škrip vrat; škrip stopnic, zavor / zdrzniti se ob vsakem škripu
♦ obrt. čevlji na škrip nekdaj čevlji z usnjenim vložkom med podplatom in notranjikom, ki pri hoji povzroča škripanje

SSKJ²

škríp2 medm. (ȋ)
izraža kratek, visok glas pri trenju, drgnjenju: škrip, škrip, škrip, je bilo slišati s stopnic / škrip škrap

SSKJ²

škrípa -e ž (í)
slabš. škripajoče, slabo vozilo: voziti se s staro škripo
● slabš. ali ta škripa sploh še melje mlin, mlinček

SSKJ²

škripáč -a m (á)
star. godalec, zlasti violinist: škripač je potegnil z lokom po strunah
// godec, muzikant: eden od škripačev je igral na harmoniko

SSKJ²

škripálo -a s (á)
slabš. glasbilo, zlasti violina: kdaj bo utihnilo to škripalo

SSKJ²

škripánje in škrípanje -a s (ȃ; í)
glagolnik od škripati: škripanje je utihnilo; škripanje vrat / škripanje z zobmi / dovolj mi je tega škripanja, nehaj igrati / škripanje divjega petelina

SSKJ²

škrípati tudi škripáti -ljem in -am, in škrípati -ljem in -am nedov. (í á í; í)
1. zaradi trenja, drgnjenja dajati kratke, visoke glasove: da pod ne bi škripal, si je sezul čevlje; tako se premetava, da škriplje postelja; vrata, zavore neprijetno škripljejo / čevlji, podplati mu pri hoji škripljejo / pesek, sneg škriplje; brezoseb. sneg je bil tako trd, da je škripalo pod nogami
// s trenjem, drgnjenjem povzročati kratke, visoke glasove: ne škriplji s peresom; med spanjem škriplje z zobmi / v travi so škripali murni
2. ekspr. škripajoč se premikati: star tramvaj je škripal po ozki ulici
3. slabš. igrati, zlasti na violino: škripal je vedno isto melodijo / škripati na violino
4. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: preskrba zadnje čase škriplje / v gradbeništvu že dalj časa škriplje so velike težave; v njunem zakonu nekaj škriplje zakonca se ne razumeta dobro
5. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: kar škripal je (z zobmi) od jeze, ogorčenja, zavisti
● ekspr. pozimi, ko je vse škripalo, so se volkovi večkrat približali vasi ko je bilo zelo mrzlo; ekspr. bil je tiho, sam pri sebi pa je škripal z zobmi se je zelo jezil; ekspr. vsaj molči, je škripal jezno govoril
♦ lov. divji petelin škriplje poje zaključni del svojega speva; brusi

škripáje

dvigalo se je škripaje ustavilo

škripajóč

-a -e:

škripajoč so se odprla vrata

škripajoče kolo

●

ekspr. škripajoč mraz hud, velik

SSKJ²

škrípav -a -o in škripàv -áva -o prid. (í; ȁ á)
ki škriplje: škripave stopnice; odpreti škripava vrata / ekspr. tehnično škripava komedija pomanjkljiva

SSKJ²

škripávka -e ž (ȃ)
zool. nazobčan rob levega sprednjega krila nekaterih žuželk za proizvajanje zvokov:

SSKJ²

škrípčevje -a s (ī)
priprava iz več škripcev za dviganje težjih bremen: namazati, pritrditi škripčevje; dvigati s škripčevjem / ročno škripčevje
♦ teh. navadno škripčevje iz enakega števila pritrjenih in gibljivih kolutov

SSKJ²

škrípec -pca m (ī)
1. priprava iz vrtljivega koluta in vrvi za dviganje bremen: obesiti, pritrditi škripec; namestiti vrv na škripec; škripanje škripca / leseni škripec
♦ teh. dvožlebni škripec; vet. škripec lesena priprava za stisnjenje semenovoda, žil, mišic pri kastraciji
2. nav. mn., ekspr., s predlogom neprijeten, zapleten položaj: pomagati komu iz škripcev; biti, znajti se v hudih škripcih

SSKJ²

škrípniti -em dov. (í ȋ)
1. zaradi trenja, drgnjenja dati kratek, visok glas: zapah je škripnil in vrata so se odprla; brezoseb. v ključavnici je škripnilo
// s trenjem, drgnjenjem povzročiti kratek, visok glas: nehote je škripnil z zobmi
2. nizko umreti: lansko zimo je škripnil

SSKJ²

škripòt -ôta m (ȍ ó)
knjiž. škripanje: škripot vrat

SSKJ²

škrjánčar -ja m (ȃ)
zool. najhitrejša ptica ujeda, ki lovi zlasti manjše ptice, Falco subbuteo: škrjančar kroži po zraku

SSKJ²

škrjánček -čka m (á)
nav. ekspr. škrjanec: škrjanček žvrgoli; poje kot škrjanček
● ekspr. kako ščebeta ta škrjanček mlada, živahna ženska

SSKJ²

škrjánčev -a -o prid. (á)
nanašajoč se na škrjance: ptica škrjančeve velikosti; iz višine se je slišalo veselo škrjančevo žvrgolenje

SSKJ²

škrjánčji -a -e prid. (á)
nanašajoč se na škrjance: škrjančja krila / škrjančje petje

SSKJ²

škrjánec -nca m (á)
ptica pevka prsteno rjave barve navadno s čopom na glavi: škrjanec poje, žvrgoli
♦ zool. čopasti, poljski škrjanec

SSKJ²

škrjánka -e ž (á)
samica škrjanca: škrjanka vali

SSKJ²

škŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
zastar. škrtniti: vrata so škrknila / veja je škrknila pod nogami

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

škŕl1 -a [škəru̯ tudi škərəl tudi škərl] m (r̄)
nar. skril1: v teh krajih so hiše pokrivali s slamo, le redko s škrli / dvigniti škrl s tal kamnito ploščo

SSKJ²

škŕl2 -í [škəru̯ tudi škərəl tudi škərl] ž (ȓ)
nar. skril1: v teh krajih so pokrivali strehe s korci ali pa škrlmi / z mahom porasle škrli kamnite plošče

SSKJ²

škŕla -e ž (ŕ)
nar. skril1: hišice, pokrite s škrlami / tlakovati dvorišče s škrlami kamnitimi ploščami

SSKJ²

škŕlast -a -o prid. (ŕ)
nar. skrilast: škrlaste plošče

SSKJ²

škrlát -a m (ȃ)
1. rdeča barva z vijoličastim ali oranžnim odtenkom: škrlat jutranje zarje; v obraz je rdeč kot škrlat
2. dragocena temno rdeča svilena tkanina: obleka, zavesa iz škrlata / obleči se v škrlat; kralj s krono in v škrlatu v škrlatnem oblačilu kot znamenju vladarske oblasti
♦ kem. rdeče rastlinsko ali sintetično barvilo za tekstilne izdelke

SSKJ²

škrlátast -a -o prid.(ȃ)
1. po barvi podoben škrlatu: škrlatasta preproga; škrlatasto listje / škrlatasta barva
2. ki je iz škrlata: škrlatast kraljevski plašč

škrlátasto

prisl.:

škrlatasto rdeče pregrinjalo

SSKJ²

škrláten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na škrlat: jesensko listje škrlatne barve; škrlatna večerna zarja; škrlatne satenaste zavese; biti škrlaten v obraz / škrlatno oblačilo
♦ bot. škrlatna lakota rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in rdečimi cveti v socvetjih, Galium purpureum

škrlátno

prisl.:

oblaki so škrlatno potemneli

škrlatno rdeč

♦

bot. škrlatno rdeča detelja rastlina z ozkimi in suličastimi nazobčanimi listi ter rdečimi cveti v valjastem socvetju, Trifolium rubens; škrlatno rdeča kukavica rastlina z rjavkasto škrlatnimi in temno pikastimi cveti v socvetju, Orchis purpurea

SSKJ²

škrlatéti -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž.
1. postajati temno rdeč: od stiska rok so mu prsti škrlateli / škrlatel je od jeze
2. temno rdeče se odražati, kazati: nebo je škrlatelo v zahajajočem soncu

SSKJ²

škrlatíca -e ž (í)
zastar. škrlatinka: zboleti za škrlatico

SSKJ²

škrlatínka -e ž (ȋ)
nalezljiva bolezen z visoko vročino in škrlatno rdečimi pegastimi izpuščaji na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: zboleti za škrlatinko

SSKJ²

škrlatíti -ím tudi škrlátiti -im nedov.(ī í; ā ȃ)
knjiž. delati kaj temno rdeče: ogenj jim je škrlatil obraze

škrlatíti se

, tudi škrlátiti se knjiž.

temno rdeče se odražati, kazati:

nebo nad mestom se je škrlatilo

SSKJ²

škrlátnik -a m (ȃ)
ekspr. škrlatno oblačilo: obleči škrlatnik
♦ zool. škrlatniki morski polži, od katerih nekateri izločajo sok, ki postane na svetlobi rdeč; volek

SSKJ²

škŕlec -lca m (ȓ)
star. škrjanec: poslušati petje škrlca

SSKJ²

škrléti -ím nedov. (ẹ́ í)
zastar. cvrčati: škržat škrli
● star. škrjanec škrli drobi

SSKJ²

škrlíca tudi škŕlica -e ž (í; ŕ)
nar. skrlica: pokriti zidek s škrlicami / iskati škrlice po bregu

SSKJ²

škrlják -a m (á)
nar. jugovzhodno klobuk: nosil je črn škrljak

SSKJ²

škrlúp -a m (ȗ)
agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege: škropiti proti škrlupu / hrušev, jablanov škrlup
// bot. glivica, ki povzroča to bolezen: delovanje škrlupa
● nar. po nalivu se je naredil na njivi škrlup skorja; nar. posneti škrlup z mleka smetano

SSKJ²

škrlúpar -ja m (ȗ)
nav. mn., zool. vodni členonožci, ki dihajo s škrgami in imajo dva para tipalnic; rak1:

SSKJ²

škrlúpast -a -o prid. (ȗ)
agr. ki ima škrlup: škrlupasto listje

SSKJ²

škŕnek -nka m (ȓ)
glasb. lesen klin, zatič na glavi godal in nekaterih brenkal za napenjanje strun; vijak: privil je škrnke in zaigral

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

škrnícelj -clja m (í)
1. pog. (papirnata) vrečka: napolniti škrnicelj; jemati bonbone iz škrniclja; dati v škrnicelj; škrnicelj s piškoti / škrnicelj kostanja, sladkorja / zviti kos papirja v škrnicelj
2. na vlažnih tleh rastoča rastlina s socvetjem, ki ga obdaja velik bel tulec, vrtn. kala: šopek škrnicljev

SSKJ²

škrníceljček -čka [škərnicəljčək] m (ȋ)
manjšalnica od škrnicelj: škrniceljček bonbonov

SSKJ²

škŕniti1 -em nedov., tudi škrníla (ŕ)
ekspr. delati, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi; prikrajševati: poskušal jih je škrniti pri plačilu

SSKJ²

škŕniti2 -em dov. (ŕ ȓ)
zastar. škrtniti: kljuka je škrnila

SSKJ²

škrnjávec -vca m (ȃ)
obrt. okovje s kljukico, s katero se zatakne okensko krilo: pritrditi škrnjavec na okvir

SSKJ²

škrób -a m (ọ̑)
1. moki podobna bela snov iz krompirja, žita: dati v živilo škrob / tovarna škroba / lepilo iz škroba / krompirjev, pšenični, rižev škrob
// ta snov kot sredstvo za doseganje večje trdote tkanine: zadnji vodi pri izpiranju dodati škrob
2. kem. ogljikov hidrat iz glukoze, ki nastaja v zelenih listih rastlin: razkrojiti škrob v enostavne sladkorje; velik odstotek škroba v žitu; škrob in celuloza / živalski škrob iz glukoze nastali ogljikov hidrat, ki se nabira v jetrih in mišicah
♦ bot. asimilacijski škrob ki nastaja v listih; rezervni škrob ki se nabira v semenih, plodovih, gomoljih

SSKJ²

škrobárna -e ž (ȃ)
tovarna škroba: delavec v škrobarni

SSKJ²

škróbati -am nedov. (ọ̑)
zastar. škrobiti: škrobati ovratnike

škróban

-a -o:

škrobana tkanina

SSKJ²

škróben -bna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na škrob: škrobno lepilo
♦ kem. škrobni sirup gosta prozorna tekočina, dobljena s kuhanjem škroba v razredčeni kislini; škrobni sladkor iz škroba pridobljena glukoza s primesmi

SSKJ²

škrobílec -lca [škrobilca in škrobiu̯ca] m (ȋ)
kdor se poklicno ukvarja s škrobljenjem: škrobilec in tkalec

SSKJ²

škrobílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na škrobljenje: škrobilna sredstva / škrobilni stroj

SSKJ²

škrobílnica -e ž (ȋ)
prostor, obrat za škrobljenje tkanin: v novem tovarniškem poslopju sta škrobilnica in previjalnica

SSKJ²

škrobílo -a s (í)
sredstvo za škrobljenje: škrobiti perilo s škrobilom

SSKJ²

škróbiti -im nedov. (ọ̄)
prepajati s škrobovo raztopino, da se doseže večja trdota tkanine: škrobiti ovratnike, prtičke

škróbljen

-a -o:

škrobljeno perilo

SSKJ²

škróbljenje -a s (ọ̄)
glagolnik od škrobiti: škrobljenje perila; škrobljenje in likanje

SSKJ²

škróbnat -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na škrob: škrobnata snov / škrobnat krompir krompir, ki vsebuje veliko škroba; uživati škrobnato hrano

SSKJ²

škrobòt -ôta m (ȍ ó)
škrobotanje: škrobot dežja

SSKJ²

škrobotánje -a s (ȃ)
glagolnik od škrobotati: poslušati škrobotanje dežja / škrobotanje žlic

SSKJ²

škrobotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́)
dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: dež škrobota; seme škrobota v škatli; brezoseb. zunaj je škrobotalo / dežne kaplje škrobotajo po strehi škrobotajoč udarjajo
// povzročati kratke, nizke, nezveneče glasove: z žlico je škrobotal po skledi

škrobotajóč

-a -e:

škrobotajoč dež

SSKJ²

škrobôtec -tca m (ó)
bot. travniška rastlina z rumenimi ustnatimi cveti v grozdih, Rhinanthus: iztrebljati škrobotec

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

škróbov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na škrob: škrobova snov; škrobova zrnca / škrobova raztopina; škrobovo lepilo

SSKJ²

škrobovína -e ž (í)
škrobova snov, škrob: vonj po škrobovini v skladišču blaga

SSKJ²

škrófeljni in škrôfeljni -ov [škrofəljni] m mn. (ọ́ ọ̄; ó ō)
zastar. skrofuloza: imeti škrofeljne

SSKJ²

škrofulóza -e ž (ọ̑)
med. skrofuloza: zdraviti škrofulozo

SSKJ²

škrofulózen -zna -o prid. (ọ̑)
med. skrofulozen: škrofulozni bolniki

SSKJ²

škrópec -pca m (ọ̑)
1. dež, ki pada v redkih kapljah: škropec je močil cesto
2. pog. brizganec: piti škropec; iti na škropec; kozarec škropca; kisla voda za škropec

SSKJ²

škropílec -lca [škropiu̯ca tudi škropilca] m (ȋ)
kdor škropi: škropilec sadnega drevja

SSKJ²

škropílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na škropljenje: škropilno sredstvo / škropilni avtomobil; škropilni stroj škropilnik

SSKJ²

škropílnica -e [tudi škropiu̯nica] ž (ȋ)
1. priprava za škropljenje rastlin: škropiti s škropilnico / nahrbtna, ročna škropilnica; sadna, vrtna škropilnica
2. valjasta posoda z nastavkom za razdeljevanje tekočine v tanke curke: zalivati s škropilnico

SSKJ²

škropílnik -a [tudi škropiu̯nik] m (ȋ)
1. stroj za škropljenje rastlin: škropiti s škropilnikom
2. nar. kropilni kamen: stopiti k škropilniku
// kropilnica: v rokah je držal škropilnik s kropilom

SSKJ²

škropílo -a s (í)
škropivo: škropila za sadno drevje

SSKJ²

škropíti -ím nedov. (ī í)
1. s kapljicami, curki tekočine močiti, vlažiti: škropiti vrtno trato, ulico; škropiti koga v obraz; škropiti komu čelo z vodo; škropiti se po prsih / ekspr. avtomobil je škropil mimoidoče / pri umivanju je škropil okoli sebe
2. nepreh. v kapljicah, curkih hitro razprševati se: avtomobil je drvel in blato je škropilo; brezoseb. tolkel je po vodi, da je škropilo na vse strani / ekspr. udarjal je po razbeljenem železu in iskre so škropile na vse strani letele
3. razprševati po čem tekočo snov, da se preprečijo bolezni, uničijo škodljivci: škropiti sadno drevje; škropiti krompir; škropiti proti plesni; škropiti z modro galico
4. brezoseb. v redkih kapljah deževati: zvečer je začelo škropiti / v osebni rabi ves dan je škropil dež
5. nar. kropiti: škropiti mrliča / škropiti z blagoslovljeno vodo
● ekspr. škropiti napadalce s kroglami streljati nanje

škropèč

-éča -e:

govoril je, škropeč slino na vse strani

škropljèn

-êna -o:

škropljeno drevje

SSKJ²

škropívo -a s (í)
kemično sredstvo, raztopljeno v vodi, za zatiranje bolezni, škodljivcev na rastlinah: škropivo proti plesni; škropiva za škropljenje sadnega drevja

SSKJ²

škropljênje -a s (é)
glagolnik od škropiti: takrat je bilo potrebno škropljenje ulic / škropljenje sadnega drevja; sredstvo za škropljenje

SSKJ²

škrôpniti -em in škrópniti -em dov. (ó ȏ; ọ́ ọ̑)
1. v kapljicah, curkih vreči: škropnila ji je vodo v obraz
2. nepreh. v kapljicah, curkih hitro se razpršiti: voda je škropnila na vse strani / nekaj krvi je škropnilo na tla

SSKJ²

škropòt -ôta m (ȍ ó)
glagolnik od škropotati: škropot dežja; slišati je bilo zamolkel škropot padajočega kamenja

SSKJ²

škropotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́)
dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: zunaj dež rahlo škropota / dežne kaplje škropotajo po strehi škropotajoč udarjajo

škropotajóč

-a -e:

škropotajoč dež

SSKJ²

škrpèt -êta in škrpét -a m (ȅ é; ẹ̑)
nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: potepuh v škrpetih in ponošenem klobuku
// čevelj sploh: obul je pošvedrane škrpete; popraviti stare škrpete

SSKJ²

škrpêta -e ž (ȇ)
nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: teh škrpet ne bom več nosil

SSKJ²

škrpêtelj -tlja tudi -na [škərpetəlj] m (é)
nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: bil je v škrpetljih in raztrgani obleki

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

škrpíca -e ž (í)
knjiž. droben, majhen človek: tajnik stranke, bledolična škrpica z velikimi, zelenimi očali (F. Kozak)

SSKJ²

škŕt1 -a m (ȓ)
1. kratek, rezek glas: slišati je bilo rahel škrt / s škrtom odpreti
2. glagolnik od škrtniti: škrt ključa v ključavnici; škrt suhe veje / molk je prekinil škrt zob

SSKJ²

škŕt2 -a -o prid. (ȓ r̄)
pog. skop: bil je zelo škrt

SSKJ²

škŕt3 medm. (ȓ)
posnema kratek, rezek glas pri drgnjenju, trenju: škrt, je naredilo v ključavnici in vrata so se odprla; škrt, škrt, se je ponoči slišalo s podstrešja / izrezovala je figurice iz kartona: škrt, škrt, škrt

SSKJ²

škŕta -e ž (ŕ)
zastar. zareza: naslonil je škrto puščice na tetivo in sprožil
● zastar. pogledal je skozi ozko škrto špranjo

SSKJ²

škŕtanje -a s (ŕ)
glagolnik od škrtati: škrtanje ključa, noža; škrtanje peska pod nogami / poslušati škrtanje miši / škrtanje fotografskega aparata

SSKJ²

škrtáriti -im nedov. (á ȃ)
pog. skopariti: škrtariti z materialom

SSKJ²

škŕtati -am nedov. (ŕ)
ob premikanju dajati kratke, rezke glasove: ključ škrta v ključavnici; pero, plug, žaga škrta; škarje škrtajo; ura škrta; brezoseb. v temi je škrtalo / pesek, sneg škrta pod škornji škriplje; suhe veje so škrtale pod nogami pokale
// povzročati s čim take glasove: v spanju škrtati z zobmi / z nožem škrtati po kamnu; škrtati s peresom po papirju pisati s peresom, ki škrta / miš, podgana škrta
● ekspr. vozovi so počasi škrtali po cesti škrtajoč se premikali; škrtal je pri pijači skoparil; ekspr. novinarji so škrtali s fotografskimi aparati fotografirali; ekspr. razbojniki, je škrtal oče jezno govoril

škrtáje

vrata so se škrtaje odprla

škrtajóč

-a -e:

škrtajoč z zobmi, je odšel

škrtajoči zapahi

SSKJ²

škŕtec -tca m (ȓ)
nar. vzhodno skopuh: bil je velik škrtec

SSKJ²

škŕtež -a m (ȓ)
ekspr. skopuh: nočejo se družiti s tistim škrtežem

SSKJ²

škrtljáj -a m (ȃ)
rahel škrt: tišino je prekinil komaj slišen škrtljaj

SSKJ²

škrtljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo škrtati: pesek škrtlja pod nogami / škrtljati z zobmi

SSKJ²

škrtljàv -áva -o prid. (ȁ á)
nar. vzhodno skop: kako je škrtljav

SSKJ²

škŕtniti -em dov. (ŕ ȓ)
ob premaknitvi dati kratek, rezek glas: ključ je škrtnil v ključavnici; kljuka, ura škrtne; petelin puške škrtne; stikalo je škrtnilo; vrata so škrtnila; brezoseb. v sobi je škrtnilo / kamen, pesek je škrtnil pod čevlji; suha vejica je škrtnila pod nogami počila
// povzročiti s čim tak glas: škrtniti z zobmi

SSKJ²

škŕtost -i ž (r̄)
pog. skopost: opravljajo ga zaradi njegove škrtosti

SSKJ²

škrúpelj -na in -plja [škrupəlj] m (ú)
nav. mn., nižje pog. dvom, pomislek glede moralnosti svojega ravnanja; skrupul: imeti škrupeljne / to je naredil brez škrupeljnov
● nižje pog. taki ljudje nimajo škrupeljnov so brezvestni

SSKJ²

škržát -a m (ȃ)
žuželka toplih krajev, katere samec cvrči: škržat cvrči; petje škržatov; murni in škržati
♦ zool. rožni škržat majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva vrtnicam, Typhlocyba rosae

SSKJ²

škržátji -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na škržate: škržatja krila / škržatje petje

SSKJ²

škŕžek -žka m (ȓ)
zool. sladkovodna školjka z močno lupino, znotraj pokrita z biserno matico, Unio: nabirati škržke / navadni, potočni škržek

SSKJ²

škŕžen -žna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na škrge: po škržni barvi ugotoviti, da so ribe sveže
♦ zool. škržni lističi, obloki; škržni poklopec; škržna raza ali škržna reža vsaka od petih odprtin pred prsnimi plavutmi, skozi katere odteka voda, ki obliva škrge; škržno ogrodje del okostja glave pri ribah, ki ga sestavlja pet škržnih oblokov

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

škržólica -e ž (ọ̑)
bot. pokončna ali plazeča se rastlina z navadno rumenimi cveti v koških, Hieracium: arnika in škržolica

SSKJ²

škúna -e ž (ū)
navt. škuner: desno je jadrala škuna

SSKJ²

škúner -ja m (ú) navt.
1. navadno tekmovalna jadrnica z dvema jamboroma in trikotnimi jadri: kateri škuner bo prišel prvi na cilj
2. nekdaj večja tovorna jadrnica s tremi do sedmimi jambori: na škuner so nalagali les

SSKJ²

škúra -e ž (ū)
nav. mn., nar. zahodno naoknica, oknica: priprte škure

SSKJ²

škúrh -a m (ȗ)
zool. velika močvirska ptica z dolgim, nekoliko upognjenim kljunom, Numenius: tam so gnezdili škurhi / veliki škurh

SSKJ²

škvêr -a m (ȇ)
navt. žarg. ladjedelnica: vzdolž obale so delovali trije škveri / popravljati čoln v škveru

SSKJ²

šlabéder in šlabêder -dra m (ẹ̄; ē)
nav. mn., nižje pog. obrabljeno, ponošeno obuvalo, zlasti čevelj, copat: natakniti si šlabedre; na vrhu stopnic je sezul šlabedre

SSKJ²

šlabedráti -ám nedov. (á ȃ)
nižje pog. nerodno, okorno hoditi: utrujen je šlabedral domov

SSKJ²

šláger -ja m (á)
zastar. popevka: prepevati sentimentalne šlagerje
● publ. najnovejši časopisni šlager pogosto ponavljana aktualna tema; publ. film je postal šlager leta, sezone najbolj uspešen film

SSKJ²

šlágerski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na šlager: šlagerska glasba / šlagerski pevec

SSKJ²

šláhčič -a m (ȃ)
v poljskem okolju, nekdaj pripadnik šlahte, nižji ali srednji plemič: šlahčič z majhnim posestvom

SSKJ²

šláhta -e ž (ȃ)
v poljskem okolju, nekdaj nižje in srednje plemstvo: poljsko meščanstvo in šlahta

SSKJ²

šlamástika -e ž (á)
zastar. neprijeten, zapleten položaj: izkopati se iz šlamastike

SSKJ²

šlamparíja -e ž (ȋ)
nižje pog. površno, slabo opravljeno delo: tvoj izdelek je prava šlamparija

SSKJ²

šlámpast -a -o prid. (á)
nižje pog. površen, slab: biti šlampast pri delu / ne bodi tako šlampast ne bodi tako neurejen

SSKJ²

šlápa -e ž (á)
1. nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen copat: stare šlape na bosih nogah
// copata brez zadnjega zgornjega dela: natakniti šlape
2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: njen mož je šlapa

SSKJ²

šlapáti -ám nedov. (á ȃ)
nižje pog. drsaje hoditi; drsati: šlapati po sobi
● zastar. ne šlapaj trave ne teptaj

SSKJ²

šlápica -e ž (á)
1. manjšalnica od šlapa: šlapice na otroških nogah
2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: vsake reči se boji, taka šlapica je

SSKJ²

šlár -a m (ȃ)
zastar. tančica, pajčolan: na glavi je imela šlar

SSKJ²

šlaráfija -e ž (á)
obrt. žarg. sistem med seboj prepletenih vzmeti za vzmetnice; vzmetno jedro: izdelovati, tapecirati šlarafijo; šlarafija za jogi; šlarafija pri kavču, naslanjaču vzmetni vložek; v prid. rabi: šlarafija vložek

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šlárast -a -o prid. (ā)
zastar. tančičast, pajčolanast: šlarasta ruta

SSKJ²

šlátati -am nedov., tudi šlatájte; tudi šlatála (á ā)
nižje pog. tipati, otipavati: otrok šlata igračko / šlatala je blago, da bi videla, če se mečka / šlatal je okrog, da bi našel izhod / začel jo je šlatati

SSKJ²

šlèk medm. (ȅ)
izraža škodoželjnost s premikanjem enega kazalca po drugem: spet se ti ni posrečilo, šlek, šlek; smejali so se mu in mu strgali korenček: šlek, šlek, šlek

SSKJ²

šlém tudi šlèm šléma m (ẹ̑; ȅ ẹ́)
1. nekdaj iz več delov sestavljeno zlasti kovinsko pokrivalo za zaščito glave: vitez z železnim šlemom / koničasti šlem
2. knjiž. čelada: gasilski šlem
♦ zool. zelo velik morski polž, katerega hišica ima široko ustje, Cassidaria echinophora

SSKJ²

šlèp in šlép šlépa m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
navt. plovilo brez lastnega pogona, ki se priveže, priklene k vlečni ladji, zlasti za prevažanje tovora: s premogom naložen šlep; vlačilec s šlepom

SSKJ²

šlépar -ja m (ẹ̑) pog.
tovornjak z velikim polpriklopnikom: prehitevati šleparja; 20-tonski šlepar; voznik šleparja

SSKJ²

šlépati -am nedov. (ẹ́ ẹ̑) pog.
vleči vozilo z drugim vozilom s pomočjo vlečne vrvi, droga: šlepati avto; šlepati kar z varnostnim pasom

šlépati se

izkoriščati, uporabljati dosežke, lastnosti koga ali česa za lastno korist:

nekateri se šlepajo na uspeh in zagnanost drugih

SSKJ²

šléva -e ž (ẹ́)
slabš. neodločen, bojazljiv človek: ta šleva si nič ne upa; možje smo, ne pa šleve / kot psovka pojdi že enkrat, šleva; šleva šlevasta
● slabš. šleva je, da je zapustil to dekle nespameten, neumen človek

SSKJ²

šlévast -a -o prid. (ẹ́)
slabš. neodločen2, bojazljiv: biti šlevast in odvisen od žene / kot psovka šleva šlevasta
● slabš. ne bodi šlevast in izkoristi priložnost nespameten, neumen

SSKJ²

šléviti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. nar. potikati se: ne vem, kdo šlevi ob tej uri okoli hiše
2. nar. vzhodno čvekati: kaj vse je ta človek šlevil

SSKJ²

šlíbar -ja m (ȋ)
zastar. pisar: grajski šlibar

SSKJ²

šlíc -a m (ȋ)
nižje pog. razporek (pri hlačah): zapeti si šlic

SSKJ²

šlígati -am nedov. (ī ȋ)
nar. vzhodno švrkati: šligal je z bičem po živini

SSKJ²

šlìk medm. (ȉ)
izraža škodoželjnost s premikanjem enega kazalca po drugem: šlik, šlik, se ji je posmehoval; strgala mu je korenček: šlik šlak

SSKJ²

šlíkniti -em dov. (í ȋ)
nar. ošvrkniti: z bičem je šliknil po konjih

SSKJ²

šlôgati -am in šlógati -am nedov. (ȏ; ọ̑)
nižje pog. vedeževati, prerokovati: šlogala ji je iz kart

SSKJ²

šlúk -a m (ȗ)
nižje pog. požirek: naredil je velik šluk

SSKJ²

šlúpka -e ž (ȗ)
voj. čoln vojne mornarice s šestimi do osmimi vesli: hitro so spustili šlupke

SSKJ²

šmájser -ja m (á)
voj. brzostrelka, imenovana po konstruktorju Schmeisserju: biti oborožen s šmajserjem
// voj. žarg. brzostrelka sploh: partizan s šmajserjem

SSKJ²

šmáren1 -rna m (á)
rel., v zvezah: mali šmaren praznik Marijinega rojstva 8. septembra; veliki šmaren praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šmáren2 -rna -o prid. (á)
nanašajoč se na Marijo, Kristusovo mater: šmarni praznik / Šmarna gora
● nar. na nebu je zagledal šmarni križ ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; Severni križ; nar. šmarni pajek pajek, ki ima na zadku več belih lis v obliki križa; križavec; nar. zdravilne rastline, nabrane med šmarnimi mašami v krščanskem okolju v času med velikim in malim šmarnom; šmarna petica nekdaj petica z Marijino podobo na eni strani; star. še nikoli je nisem videl tako šmarne zelo lepo, izbrano oblečene
♦ bot. pisana šmarna detelja do 1 m visoka rastlina s pernatimi listi in belimi ali rdečimi cveti v glavicah, Coronilla varia; šmarna hrušica grm z rumenkasto belimi cveti, ki raste na prisojnih apnenčastih tleh, Amelanchier ovalis

SSKJ²

šmárnica -e ž (á)
1. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti: nabirati šmarnice; šopek šmarnic
2. samorodna trta z velikimi listi in zlato rumenimi grozdi z zelo gostimi jagodami: vinograd je zasajen s šmarnico
// vino iz grozdja te trte: kozarec šmarnice; škodljivost šmarnice
3. nar. rdeče zeleno jabolko, ki dozori sredi meseca avgusta: obirati šmarnice
4. zool. majhna ptica pevka, zgoraj sive, po trebuhu belkaste barve, Phoenicurus ochruros: tam so gnezdile šmarnice
5. mn., rel. pobožnost v čast Mariji meseca maja: iti k šmarnicam / brati šmarnice nabožno knjigo, ki se bere pri tej pobožnosti

SSKJ²

šmárničen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na šmarnico: šmarnični vonj / šmarnično vino / šmarnična pobožnost

SSKJ²

šmárno1 -ega s (á)
nar. veliki šmaren: zvonilo je k šmarnemu

SSKJ²

šmárno2 prisl. (á)
nar. dolenjsko slabo, nekvalitetno: to je pa res šmarno narejeno

SSKJ²

šmènt šmênta tudi šménta m (ȅ é, ẹ́)
1. evfem. hudič: ali te je šment zmotil, da si to naredil / kot vzklik: šment! o ti šment ti! šment nazaj!
● ekspr. od šmenta ste hitri zelo
2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža odklonilen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: kateri šment je to bil; kaj pa ti šmenti nameravajo / kako se zna ta šment norčevati / zacingljala je z nekim šmentom; prsti so mu otekli od tega šmenta / v torbi je imel vsega šmenta vse mogoče stvari
3. ekspr., v medmetni rabi izraža
a) podkrepitev trditve: šment, tako se pa nismo zmenili; ni šment, da bi je ne pregovorili; ni šment, da ga ne bi več prepoznal
b) začudenje: šment, kako si neprijazna; od kod, šment, je dobil ta dar
c) močno čustveno prizadetost: šment, če avtomobila nista nazadnje celo ukradla; šment ga vedi, če bi mi zaupali

šmênta

tudi šménta pog., ekspr.:

šmenta, bil sem zelo prestrašen

kaj šmenta razmišlja

SSKJ²

šméntaj -te medm. (ẹ̄)
star. izraža
a) podkrepitev trditve: šmentaj, to je bilo pa hudo
b) začudenje: šmentajte no, kdo bi si mislil

SSKJ²

šméntan -a -o prid. (ẹ̄)
1. ekspr. ki izraža
a) nekoliko odklonilen odnos do osebe, stvari: to je tisti šmentani fantič; šmentani mešetar / težko bo priti čez te šmentane korenine; šmentana muha / kot psovka ti šmentani lenuh, ti že pokažem
b) začudenje, občudovanje: šmentana ženska, kako je sposobna
2. v medmetni rabi, v zvezi šmentana reč izraža zadrego, zaskrbljenost, nejevoljo: ti šmentana reč, zdaj nam res ne kaže oditi; šmentana reč, kaj mi poveš / šmentana reč, zdaj bom moral pa dolgo čakati

šméntano

prisl., ekspr.

zelo,

hudo:

šmentano se mi mudi

dekle je šmentano čedno

SSKJ²

šmíckati -am nedov. (ȋ)
nar. vzhodno švrkati: šmickati koga po nogah

SSKJ²

šmínka -e ž (ȋ) pog.
1. ličilo za ustnice, navadno rdeče barve: odstraniti šminko z ustnic; ustnice si je namazala s šminko; šminka in puder / mastna šminka
2. sredstvo za barvanje, lepšanje obraza; ličilo: izbrati obrazu primerno šminko; s šminko poudarjene obrvi
● pog. v tem lokalu se zbira sama šminka ljudje, ki z lepo, moderno obleko, s svojim vedenjem vzbujajo pozornost

SSKJ²

šmínkanje -a s (ȋ)
pog. ličenje: šminkanje obraza, ustnic; spretnost v šminkanju

SSKJ²

šmínkar -ja m (ȋ)
šminker: tečaj za šminkarje

SSKJ²

šmínkarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na šminkarje: šminkarski tečaj / šminkarski učinek

SSKJ²

šmínkati -am nedov. (ȋ)
pog. ličiti1: šminkati ustnice; dekleta se rada šminkajo; preveč, zelo se šminkati; šminkati si lica / šminkati igralca pred nastopom

šmínkan

-a -o:

šminkane ustnice

SSKJ²

šminkêr -ja m (ȇ)
1. kdor se poklicno ukvarja s preprostejšim maskiranjem: filmski maskerji in šminkerji
2. pog. moški, ki si prizadeva z izbranim načinom oblačenja, videzom vzbujati pozornost: mestni šminker; punce so se spogledovale s šminkerji

SSKJ²

šminkêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na šminker 2 ali šminkerstvo: šminkerski avto; šminkerski trendi; šminkerski videz; šminkerska oprava

SSKJ²

šminkêrstvo -a s (ȇ) pog.
vzbujanje pozornosti z izbranim načinom oblačenja, videzom: nastopaško šminkerstvo; oblačenje brez šminkerstva; snobizem in šminkerstvo

SSKJ²

šmír -a m (ȋ) nižje pog.
1. kolomaz: namazati kolo s šmirom
2. kar je malo vredno, nepomembno: to ni nič posebnega, to je navaden šmir / za vsak šmir joka za vsako malenkost

SSKJ²

šmíra -e ž (ȋ)
gled. žarg. (potujoča) gledališka skupina, ki ne igra umetniško, ustvarjalno: slog predmestne šmire
// neumetniško, neustvarjalno igranje gledaliških vlog: videti je bilo mogoče veliko igralskih dosežkov, a tudi veliko šmire

SSKJ²

šmiránt -a m (ā á)
gled. žarg. (potujoči) gledališki igralec, ki ne igra umetniško, ustvarjalno: on ni umetnik, ampak šmirant

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šmirántstvo -a s (ā)
gled. žarg. neumetniško, neustvarjalno igranje gledaliških vlog: diletantstvo in šmirantstvo

SSKJ²

šmírati -am nedov. (ȋ)
1. nižje pog. ljubimkati, flirtati: menda je šmirala s sosedom
2. igr. žarg. pri igri s soigralci prilagati tem karte visokih vrednosti za boljši uspeh skupne igre: ker mu je dobro šmiral, sta zmagala

SSKJ²

šmírgel -gla m (í)
nižje pog. smirkov papir: čistiti s šmirglom; v prid. rabi: šmirgel papir

SSKJ²

šmís -a m (ȋ)
nar. končni del biča iz vlaken lanu, konoplje, ki omogoča pokanje; pokec: bič s šmisom
● zastar. šmisi po obrazu brazgotine (po dvoboju s sabljo, mečem)

SSKJ²

šmohórka tudi šmohôrka -e ž (ọ̑; ó)
nar. jabolko, ki dozori sredi meseca julija: obirati šmohorke

SSKJ²

šmôren -rna m (ó) nižje pog.
1. jed, zlasti iz jajc, mleka, moke, pečena na maščobi in zdrobljena; praženec: speči šmoren
2. kar je malo vredno, nepomembno: vsak šmoren hvali / užaljen je za vsak šmoren za vsako malenkost
● nižje pog. naj mu kaj rečem ali ne, isti šmoren vseeno je

SSKJ²

šmúglati -am nedov. (ȗ)
nižje pog. tihotapiti: njegov oče je šmuglal konje / neslišno so se šmuglali iz sobe

SSKJ²

šnávcer -ja m (á)
pes raznih velikosti s črno dlako, izrazitimi obrvmi in dlakami okoli gobca: gojiti šnavcerje / veliki šnavcer

SSKJ²

šníta -e ž (í)
nižje pog. rezina: maslene šnite; šnita kruha / pohane šnite ocvrte kruhove rezine

SSKJ²

šnjúr -a m (ȗ)
nav. mn., zool. srebrno zelenkaste morske ribe s pasom trnastih lusk vzdolž bokov, Trachuridae: jata šnjurov; tuni in šnjuri / modroplavuti, navadni šnjur

SSKJ²

šnófati -am nedov. (ọ̑) nižje pog.
1. vohati, duhati: pes šnofa po smetišču
2. poizvedovati, povpraševati: če kam gre, takoj šnofajo za njim
● nižje pog. šnofati tobak njuhati; nižje pog. kaj šnofaš po moji omari stikaš, iščeš

SSKJ²

šnôpec -pca m (ȏ)
nižje pog. žganje2: piti šnopec; požirek šnopca

SSKJ²

šnôps in šnòps šnôpsa m (ȏ; ȍ ȏ)
1. nižje pog. žganje2: piti šnops; liter šnopsa
2. igra navadno z 20 kartami, pri kateri zmaga tisti, ki prvi doseže 66 točk ali ima zadnji vzetek: igrati šnops

SSKJ²

šnôpsar -ja m (ȏ)
nižje pog. kdor (rad) pije žganje: bil je znan šnopsar

SSKJ²

šnórkel -kla m (ọ́)
voj. navpična cev s sistemom leč za opazovanje okolice pri podmornici: šnorkel je bil poškodovan

SSKJ²

šóa -e ž (ọ̑)
zlasti v judovski skupnosti sistematično množično uničevanje Judov med drugo svetovno vojno, ki ga je izvajala nacistična Nemčija; holokavst: žrtve šoe

SSKJ²

šoah gl. šoa

SSKJ²

šóba -e ž (ọ́)
1. debele ali naprej potisnjene, štrleče ustnice: njegov obraz ni lep, ker ima šobo / dojenček je naredil šobo in začel sesati; ustnice je nabrala v šobo
● slabš. držati šobo s šobljenjem kazati nejevoljo, užaljenost; slabš. napeti šobo z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost
2. nav. mn. velika živalska ustnica: mehke konjske šobe; žabja šoba
3. nav. mn., nar. zahodno ustnice, usta: odločno stisnjene šobe
4. teh. zožujoči se del na koncu priprav za ustvarjanje, oblikovanje, doziranje curka: šoba se je zamašila; uporaba šob / iz šobe je pihal zrak / brizgalna, dušilna, gorilna šoba; šoba uplinjača

SSKJ²

šóbast -a -o prid. (ọ́)
ekspr. ki ima debele ali naprej štrleče ustnice: šobasta ženska / šobasta usta / šobaste ustnice debele, naprej štrleče

šóbasto

prisl.:

šobasto se držati

SSKJ²

šóbček -čka m (ọ̑)
ekspr., v zvezi narediti šobček z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost: deklica je naredila jezen šobček

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šóben -bna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na šoba 4: šobna cev / šobni prekat

SSKJ²

šóbica -e ž (ọ́)
nav. ekspr. manjšalnica od šoba: dojenčkov obraz s šobico / otrok je nabiral šobico / povešena šobica / dekle je imelo lepe rdeče šobice

SSKJ²

šóbiti -im nedov. (ọ́ ọ̑)
navadno v zvezi z ustnice potiskati naprej: užaljeno je šobila ustnice / šobiti usta

šóbiti se

potiskati ustnice naprej:

šobil se je in premišljal, kako naj izračuna

šobila se je, kot da bo zajokala

s tako potisnjenimi ustnicami izražati užaljenost, nejevoljo:

raje pij in se ne šobi

/ on bo jedel pečenko, mi pa suh kruh, se je šobila

SSKJ²

šóbljenje -a s (ọ́)
glagolnik od šobiti: šobljenje ustnic

SSKJ²

šóder -dra m (ọ́)
nižje pog. drobno kamenje za nasipanje, betoniranje; gramoz: s šodrom posuta cesta; veliki kupi šodra / steza je peljala čez šoder čez grušč

SSKJ²

šódi in shoddy -ja [šódi] m (ọ̑)
tekst. trgani odpadek volnenih pletenih izdelkov: predenje šodija

SSKJ²

šodó -ja m (ọ̑)
gastr. jed iz stepenih jajc, zavretega vina in sladkorja: jesti, narediti šodo; politi žličnike s šodojem / vinski šodo

SSKJ²

šódrast -a -o prid. (ọ́)
nižje pog. gramoznat: šodrast in ilovnat svet / šodrasta cesta posuta z gramozom

SSKJ²

šódrovec -vca m (ọ́)
alp. žarg. neizkušen planinec: tak šodrovec bi jih na poti samo oviral

SSKJ²

šofêr -ja m (ȇ)
kdor (poklicno) vozi cestno motorno vozilo; voznik: postati šofer; šofer je ustavil avtomobil; izkušen šofer; šofer avtobusa, taksija, tovornjaka; sedež za šoferja; šoferji in motoristi / poklicni šofer
● ekspr. njegova žena je slab šofer slabo vozi avtomobil

SSKJ²

šofêrka -e ž (ȇ)
ženska, ki (poklicno) vozi cestno motorno vozilo; voznica: dobra šoferka / šoferka avtobusa

SSKJ²

šofêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na šoferje: šoferske navade / šoferski izpit; šoferski tečaj; šoferska kabina
● šoferski brizganec brizganec z dodatkom malinovca; sam.:, pog. enega šoferskega, prosim šoferski brizganec

SSKJ²

šofíranje -a s (ȋ)
glagolnik od šofirati: naučiti se šofiranja; šofiranje tovornjaka

SSKJ²

šofírati -am nedov. (ȋ)
voditi, usmerjati avtomobil; voziti: zna šofirati; rad šofira / šofirati tovornjak

SSKJ²

šóga -e ž (ọ́)
nar. šoja: oglašanje šog

SSKJ²

šója -e ž (ọ́)
gozdna ptica z močnim kljunom in modrimi in črnimi črtastimi peresci na krilih: šoja je zletela z drevesa; oglašanje šoje; lov na šoje; vrešči kot šoja

SSKJ²

šójin -a -o (ọ̑)
pridevnik od šoja: zatakniti si šojino pero za klobuk

SSKJ²

šók -a in šòk šôka m (ọ̑; ȍ ó)
1. med. zelo močen odziv organizma na hujšo telesno poškodbo, na duševni pretres: ponesrečenec je doživel šok; motnje v krvnem obtoku, dihanju in drugi znaki šoka / biti v šoku / psihični šok kot posledica duševnega pretresa; travmatski šok kot posledica hujše telesne poškodbe; živčni šok katerega glavna motnja je v delovanju osrednjega živčevja
// psiht. tak odziv organizma, povzročen umetno: pripraviti duševnega bolnika na šok; zdravljenje s šokom / inzulinski šok
2. veliko presenečenje, osuplost: taki prizori vzbudijo pri gledalcih šok / dogodek je bil zanjo šok; v prid. rabi:, pog. šok soba soba za intenzivno nego

SSKJ²

šokánten -tna -o prid.(ȃ)
ki zelo preseneti, osupne koga: taki opisi niso več šokantni; šokantne domislice / šokantna filmska predstava

šokántno

prisl.:

tako ravnanje deluje šokantno

sam.: rad bi doživel kaj šokantnega

SSKJ²

šokántnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost šokantnega: šokantnost novice, uprizoritve / izogniti se preveliki želji po šokantnosti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šókec -kca m (ọ̑)
nar. kdor se ukvarja z nakupovanjem za koga drugega: Šokci – ti rečem, ki bi bilo bolje, da hodijo po sejmih in živino nakupujejo (M. Kranjec)

SSKJ²

šóker -ja m (ọ́)
1. pog. električna priprava za kratkotrajno paraliziranje človeka ali živali; (električni) paralizator: šoker je v telo spustil blag električni sunek; na vratu je začutil delovanje šokerja; uporaba šokerja v policiji / električni šoker
2. umetniško delo s presenetljivo, srhljivo vsebino, zlasti film: akcijski hollywoodski šoker; kostumski, najstniški šoker; val ekstremnih šokerjev / šokerji z velikih platen

SSKJ²

šokíranje -a s (ȋ)
glagolnik od šokirati: šokiranje gledalcev

SSKJ²

šokírati -am dov. in nedov. (ȋ) ekspr.
vzbuditi veliko presenečenje, osuplost: novica jih je šokirala; pisatelj je šokiral bralce

šokíran

-a -o

deležnik od šokirati:

poslušalci so bili šokirani

med.

ki je v šoku:

šokirani ponesrečenci

SSKJ²

šokôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na šok 1: šokovno stanje / šokovne ledvice ledvice, okvarjene zaradi dalj časa trajajočega šoka

SSKJ²

šókterapíja -e ž (ọ̑-ȋ) ekspr.
nenaden, skrajen, močen poseg, ukrep za reševanje kakega problema: odpraviti pomanjkljivosti s šokterapijo; krizna, politična šokterapija

SSKJ²

šóla1 -e ž (ọ̑)
1. vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti: zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole; hoditi v šolo; včeraj so jo vpisali v šolo; učiti na šoli, v šoli; mreža šol; povezanost šole s starši; varovati ugled šole; pogoji za ustanovitev šole / pritožiti se na svet šole / administrativna, delovodska, kmetijska, pomorska, vzgojiteljska šola; glasbena, plesna šola; osemletna osnovna šola v kateri traja izobraževanje osem let; prometna šola v kateri se učenci usposobijo za izvajanje različnih prometnih in logističnih dejavnosti; šola s prilagojenim programom šola z učnim programom, ki je prilagojen učencem s posebnimi potrebami; šola za oblikovanje / ustanoviti dvojezično šolo / državna šola ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država; privatna šola ki jo ustanovi, vzdržuje kako društvo; samostanska šola nekdaj ki jo vzdržujejo redovniki ali redovnice / partnerska šola ki v okviru svoje dejavnosti kot partner sodeluje z drugimi šolami, zlasti v okviru različnih izmenjav / ekspr. vsa šola se je zbrala na proslavi učenci in učitelji
// vzgojno-izobraževalni proces v tej ustanovi: fant je že dokončal šolo; v šoli se tega še niso učili; povezanost šole z življenjem / osnovna obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo, srednja izobraževanje, ki daje srednjo izobrazbo, visoka izobraževanje, ki daje visoko izobrazbo, višja šola izobraževanje, ki daje višjo izobrazbo / reformirati šolo šolstvo / star. doma so ga namenili za šole / ekspr. nobene šole, nobenih šol nima nobene izobrazbe / ekspr.: gledališče bi moralo biti šola dobrega okusa; pravijo, da so nekatere jetnišnice prava šola za kriminalce
// poslopje te ustanove: šola je imela samo eno učilnico; popraviti, prebeliti, sezidati šolo; dvonadstropna, pritlična šola
2. pog. pouk: šola se začne ob osmih; danes nimamo šole; skoraj vsak dan zamuja šolo; po šoli je šel igrat nogomet; začetek šole je prvega septembra
3. navadno s prilastkom privrženci, učenci, katerih dela imajo skupne značilnosti, izvirajoče iz doktrin, dosežkov vzornika, učitelja na filozofskem, umetniškem, znanstvenem področju: boj raznih (filozofskih) šol / ruska formalistična šola v poeziji; heglovska, pitagorejska šola; predstavniki nemške romantične šole; izhajati iz sofistične šole; zagrebška šola risanega filma
● pog. špricati šolo neupravičeno izostajati od pouka, iz šole; pog. dijak je letel iz šole je bil izključen, odpuščen; iti h komu v šolo učiti se od njega; prevzemati njegove izkušnje, navade; vzeti koga v svojo šolo učiti ga; dajati, sporočati mu svoje izkušnje, navade; pog. s šolo je skregan je ne mara; ne hodi rad v šolo; črna šola ljudski naziv, nekdaj vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo; ekspr. to je bila draga šola zanj za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati; šalj. enajsta šola pridobivanje življenjskih izkušenj pri otrocih zunaj šole in družine; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; star. osma šola osmi razred nekdanje gimnazije; ekspr. naš oče je človek stare šole v vsem se drži ustaljenih navad; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; ekspr. vsaka šola nekaj stane za izkušnje, ki si jih kdo pridobi ob neuspehu, je treba nekaj pretrpeti, žrtvovati
♦ etn. šola otroška igra, pri kateri se z različnimi kretnjami, gibi meče žoga v zid; otroška igra, pri kateri se mečejo ali skakaje brcajo ploščati kamenčki v polja na tla narisanega lika; ristanc; lit. parnasovska šola; ped. splošnoizobraževalna šola ki daje splošno izobrazbo; enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor; radijska šola za nižjo, srednjo stopnjo; psih. freudovska psihoanalitična šola; rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum; šol. celodnevna šola pouk od jutra do zgodnjega popoldneva, v katerega so vključeni tudi prosti čas, učenčevo domače delo za šolo in razne prostovoljne dejavnosti; dopisna šola v kateri se opravlja pouk z dopisovanjem; dvooddelčna, enooddelčna šola; javna šola dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; meščanska šola do 1945 zaključna štiriletna nižja srednja šola; kmetijska nadaljevalna šola do 1945 neobvezna šola za kmečke fante z dovršeno osnovno šolo; nedeljska šola v 19. stoletju šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole; nižje organizirana šola osnovna šola, navadno nižja, v kateri poteka v isti učilnici hkrati pouk navadno dveh razredov; osrednja šola osnovna šola s podružničnimi šolami; podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole; poklicna šola ki usposablja učence za poklic zlasti z urjenjem praktičnega dela; poletna šola nekaj tednov v poletnih mesecih trajajoč pouk za izpopolnjevanje v kaki stroki; ponavljalna šola do 1929 obvezna šola za učence od dvanajstega do petnajstega leta s skrajšanim učnim programom; osnovna šola s prilagojenim programom osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; stanovska šola v fevdalizmu mestna ali cerkvena šola za določen poklic; strokovna šola ki usposablja učence za delo v določeni stroki; vesela šola osnovnošolsko tekmovanje v splošnem znanju; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave; šola s pravico javnosti nekdaj privatna šola z enako veljavnostjo kot državna; šport. visoka šola jahanja pri dresuri konj povezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora; žel. prometna šola v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa

SSKJ²

šóla2 -e ž (ọ̑)
1. vnetna bulica na čeljustnem delu ustne votline: naredila se mu je šola; boleča šola
2. zadebelina sluznice na sprednjem delu trdega neba tik za zgornjimi sekalci pri konju, vet. zazobnica

SSKJ²

šólanec -nca m (ọ̑)
knjiž. šolan človek, izobraženec: napredno usmerjeni šolanci

SSKJ²

šólanje -a s (ọ̑)
glagolnik od šolati: končati, nadaljevati, začeti šolanje; brezplačno, drago šolanje; skrb za šolanje otrok; med šolanjem je živel pri teti / dopisno, dopolnilno šolanje; obvezno osemletno šolanje; potrdilo o šolanju / šolanje pilotov, prodajalcev

SSKJ²

šólanost -i ž (ọ̑)
značilnost šolanega človeka: pri njegovem delu se kaže šolanost

SSKJ²

šólar -ja m (ọ̑)
učenec osnovne šole: šolarji hitijo v šolo; on je že šolar; nastop šolarjev na proslavi / mali šolar do 2000 učenec male šole

SSKJ²

šólarček -čka m (ọ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od šolar: takrat je bil še šolarček; gruča šolarčkov pred šolo; vede se kot šolarček

SSKJ²

šólarica -e ž (ọ̑)
star. šolarka: takrat je bila še šolarica

SSKJ²

šólarka -e ž (ọ̑)
učenka osnovne šole: marljiva šolarka; šolarke in dijakinje

SSKJ²

šólarski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na šolarje: šolarske dolžnosti, potegavščine / šolarska oblačila / domov so se odpeljali s šolarskim avtobusom s šolskim avtobusom
● slabš. napisati šolarsko oceno romana nestrokovno

šólarsko

prisl.:

opraviti kaj zelo šolarsko

šolarsko poučen spis

šolarsko razposajen smeh

SSKJ²

šólati -am nedov. (ọ̑)
1. omogočati komu, da (si) načrtno pridobiva znanje, spretnosti: šolati svoje otroke; šolati na svoje stroške; dali so ga šolat v mesto / ekspr. sina šola za zdravnika
2. poučevati koga z namenom, da si načrtno pridobiva znanje, spretnosti za opravljanje določenega poklica: šolati mizarje, učitelje; šolati strokovnjake za vodstvene delavce; letalske organizacije šolajo svoje člane na najnovejših motornih letalih; jezikovno šolati novinarje / šolati pse za odkrivanje mamil, ponesrečencev
3. z vajo delati kaj bolj sposobno: šolati svoj posluh / šolati pevski glas / ekspr. šolati oko v razpoznavanju odtenkov
● ekspr. življenje ga je trdo šolalo imel je težko življenje; agr. žarg. šolati vino z določenimi postopki usmerjati naravne biokemične procese pri zorenju mošta v vino

šólati se

načrtno (si) pridobivati znanje, spretnosti za opravljanje določenega poklica:

moj brat se še šola

šolati se v Ljubljani, v tujini

šolal se je le kratek čas

brezplačno, redno se šolati

/ ne morejo se šolati v maternem jeziku

/ šolati se za pravnika, zdravnika; šola se za mehanika uči se

šólan

-a -o:

šolan človek

imeti šolan glas

ponosna je na svoje šolane otroke

strokovno šolane negovalke

ni šolana pevka

take podrobnosti opazi le šolano oko

biti šolan v socialističnem duhu

♦

lov. šolani pes

SSKJ²

šólen -lna m (ọ̑)
nav. mn., star. čevelj, ki ne sega do gležnja; nizki čevelj: šolni jo tiščijo; obuti, sezuti šolne; novi, pošvedrani šolni; šolni z zaponkami / plesni šolni

SSKJ²

šólenc -a [šolənc] m (ọ̑)
manjšalnica od šolen: obuti šolence

SSKJ²

šólenček -čka [šolənčək] m (ọ̑)
manjšalnica od šolen: deklica ima nove šolenčke; šolenčki s pentljo; copatki in šolenčki / elegantni plesni šolenčki

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šólmošter -tra m (ọ̄)
star. učitelj: v vas je prišel nov šolmošter

SSKJ²

šólmoštrski -a -o prid. (ọ̄)
star. učiteljski: šolmoštrska služba
● star. on je preveč šolmoštrski rad daje nasvete, nauke

SSKJ²

šólnica -e ž (ọ̑)
publ. učiteljica, prosvetna delavka: po poklicu je šolnica; dolgoletna šolnica; šolnica v pokoju

SSKJ²

šólnik -a m (ọ̑)
1. knjiž. učitelj, profesor, zlasti izkušen: bil je šolnik in narodni buditelj
2. publ. učitelj, prosvetni delavec: dolžnosti in pravice šolnikov

SSKJ²

šolnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za obiskovanje šole: biti oproščen šolnine; odpraviti, plačati, pobirati šolnino; polovična šolnina

SSKJ²

šólniški -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na šolnike: šolniške navade / ima že pet let šolniške prakse

šólniško

prisl.:

vedno ravna preveč (po) šolniško

SSKJ²

šóloobvézen -zna -o prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄)
ki je dolžen obiskovati osnovno šolo: ta mladina je še šoloobvezna / šoloobvezni otrok / doseči šoloobvezno starost

SSKJ²

šóloobvéznik -a m (ọ̑-ẹ̑)
šol. kdor je dolžen obiskovati osnovno šolo: število šoloobveznikov narašča

SSKJ²

šólski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na šolo:
a) šolski okoliš / šolski avtobus avtobus za prevoz učencev v šolo; šolski kabineti; šolski zvonec; šolska klop, tabla; šolska knjižnica, telovadnica; šolska poliklinika / šolski izlet; ustanoviti šolski pevski zbor; sodelovati na šolski proslavi; izdajati šolsko glasilo; letno šolsko poročilo / šolski pouk / šolski sluga nekdaj kdor opravlja pomožna, zlasti manjša oskrbniška dela na šoli / Slovenski šolski muzej
b) šolski dnevi v letu; šolske počitnice / izvesti šolsko reformo / šolska izobrazba; osemletna šolska obveznost / šolske knjige učbeniki; kupiti zvezke in druge šolske potrebščine / šolska ura čas 45 minut; šolsko leto leto, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta; priložiti prošnji zadnje šolsko spričevalo / šolska ladja ladja za praktični pouk pomorstva, navtike; šolsko letalo letalo za praktični pouk letenja / šolska torba / šolski in predšolski otroci; šolska mladina
c) prebeliti šolske hodnike; šolsko dvorišče
2. nav. slabš. ki ima togo, ustaljeno, navadno poenostavljeno obliko: šolsko pojmovanje sveta; ta razlaga je zelo šolska / njeno igranje, recitiranje je preveč šolsko
● ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ta roman je šolski primer klasične zgradbe besedila nazoren, jasen, poučen; star. bil je njegov šolski tovariš sošolec; pog. drgniti šolske klopi hoditi v šolo; ekspr. poznata se že iz šolskih klopi iz let skupnega šolanja
♦ rel. šolska sestra redovnica reda, ki se ukvarja s poučevanjem verouka, strežbo bolnikov, vodenjem gospodinjstva v verskih zavodih; šol. šolski nadzornik nekdaj kdor poklicno nadzoruje in usmerja učno in vzgojno delo šol; izpolniti šolsko obveznost končati devet let šolanja v osnovni šoli; šolska naloga v šoli ob nadzorstvu, prisotnosti učitelja pisana naloga za dokaz, preveritev določenega znanja; voj. šolski naboj naboj brez smodnika in vžigalne kapice

šólsko

prisl.:

njegove slike delujejo šolsko in prazno

problem so reševali preveč šolsko

spraševal ga je čisto po šolsko

šolsko pravilna pisava

sam.:, pog. danes pišemo matematično šolsko šolsko nalogo

SSKJ²

šólskorefórmen -mna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
nanašajoč se na šolsko reformo: šolskoreformna načela; šolskoreformna prizadevanja

SSKJ²

šólstvo -a s (ọ̑)
1. sistem organiziranja splošnega izobraževanja, vzgoje: financirati, organizirati, reformirati šolstvo; pospeševanje šolstva; razvoj šolstva na Slovenskem; naraščajoči izdatki za šolstvo / sistem šolstva / Zavod Republike Slovenije za šolstvo
2. navadno s prilastkom ustanove, ki se ukvarjajo s takim izobraževanjem, vzgojo: kmetijsko, pomorsko, trgovsko šolstvo; zgodovina partizanskega šolstva na osvobojenem ozemlju / dvojezično, manjšinsko šolstvo / osnovno, srednje, visoko šolstvo

SSKJ²

šómošter -tra m (ọ̄)
star. učitelj: bil je šomošter; šomoštri in dohtarji

SSKJ²

šomoštríja -e ž (ȋ)
star. učitelji, učiteljstvo: spori s šomoštrijo

SSKJ²

šomoštrováti -újem nedov. (á ȗ)
star. učiteljevati: dolgo je šomoštroval v tem kraju
● star. nehaj že šomoštrovati vsiljivo dajati nasvete, nauke

SSKJ²

šómoštrski -a -o prid. (ọ̄)
star. učiteljski: šomoštrska služba
● star. zadosti mu je njenega šomoštrskega govorjenja vsiljivega dajanja nasvetov, naukov

SSKJ²

šómoštrstvo -a s (ọ̄)
star. učiteljevanje: šomoštrstvo ga je pri njegovem ustvarjanju omejevalo

SSKJ²

šòp šôpa m (ȍ ó)
1. skupek daljših, tanjših istovrstnih stvari, navadno manjši: narediti šop; šop dlake, peres; izpod rute ji gleda šop črnih las; v krtači manjkajo šopi žime / vreči konju nekaj šopov sena / povezati niti v šop; ob bolezni so ji lasje izpadali v šopih; v šopu izpuliti; trava, rastoča v gostih šopih / ekspr. v rokah drži šop bankovcev, kart, listin / šop ključev
2. star. šopek (cvetja): podaril ji je velik šop
3. ekspr. pramen, snop: v sobo je prihajal šop svetlobe / šop isker

SSKJ²

šópa -e ž (ọ̑)
nar. vzhodno snop urejene slame za pokrivanje streh; škopnik: zložene šope; prekriti streho s šopami

SSKJ²

šôpast -a -o prid. (ó)
1. ki je v šopih: ob poti je rasla šopasta trava / njegovi šopasti lasje
2. podoben šopu: šopaste korenine / za te rastline je značilna šopasta rast
♦ obrt. šopasta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit večkrat potegne skozi petljo prejšnje vrste

šôpasto

prisl.:

šopasto razvrščeni listi

SSKJ²

šópati -am nedov. (ọ̑) nižje pog.
1. gačiti: šopati medveda
2. hraniti, krmiti s potiskanjem hrane v kljun: šopati gos, purana; pren. šopati učence z znanjem
● nizko ti otroka preveč šopaš mu daješ preveč jesti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šôpek1 -pka m (ó)
urejen skupek narezanega, natrganega cvetja, navadno povezanega: šopek je ovenel; dobiti šopek; nabrala je velik šopek; izbirati rože za šopek; priti s šopkom v roki; šopek rdečih nageljnov / poročni šopek / povezati rože v šopek; pren. pianist je zaigral šopek priljubljenih skladb
// z rodilnikom nekaj skupaj povezanih istovrstnih stvari: kupiti šopek peteršilja, redkvic
♦ gastr. dišavni šopek z nitjo povezan šopek različnih dišavnic, ki se dodaja nekaterim jedem med kuhanjem

SSKJ²

šôpek2 -pka m (ō)
manjšalnica od šop: šopek las, trave / v rokah je držal šopek ključev

SSKJ²

šôping in shopping -a [šôping-] m (ȏ) pog.
nakupovanje: hoditi na šoping v tujino; naporen šoping; šoping na razprodajah; nasveti za šoping / iti, odpraviti se v šoping iti nakupovat; v prid. rabi:, pog. šoping center nakupovalni center, nakupovalno središče

SSKJ²

šopingírati -am nedov. (ȋ) pog.
nakupovati: šopingirati po mestu; šopingirati s kreditno kartico; mrzlično šopingirati

SSKJ²

šopíren -rna -o prid. (ī)
ekspr. ki se (rad) šopiri: bila je ošabna in šopirna / šopirno govorjenje bahavo

SSKJ²

šopíriti -im nedov. (í ȋ)
postavljati v pokončen, štrleč položaj: puran šopiri perje
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: ruševec šopiri rep

šopíriti se

dobivati pokončno, štrleče perje:

kokoš se šopiri

●

ekspr. te bomo že ugnali, se je šopirila jezno, prezirljivo govorila

ekspr.,

s prislovnim določilom

biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti:

pred hišo se je šopirila hruška

med vrtovi se šopirijo poslopja

/ na pročelju hotela so se šopirili svetlobni napisi

ekspr.

postavljati se, ponašati se:

fantje so se šopirili

pred drugimi ljudmi se rad šopiri

šopiri se kot pav

/ šopirile so se v novih oblekah

/ šopiriti se z uspehi

ekspr.

oblastno, prevzetno se vesti, ravnati:

tukaj se šopiriš, doma si pa ponižen

/ takrat so se tujci šopirili po naši deželi

SSKJ²

šopírjenje -a s (ī)
glagolnik od šopiriti: njegovo šopirjenje jih moti / oblastniško šopirjenje

SSKJ²

šopírnost -i ž (ī)
ekspr. lastnost, značilnost šopirnega: šopirnost njegovega vedenja / hodi s pavjo šopirnostjo

SSKJ²

šôpoma prisl. (ō)
knjiž. v šopu, v šopih: šopoma izpuljeni lasje; ta trava raste šopoma

SSKJ²

šopúlja -e ž (ú)
bot. trava z enocvetnimi klaski v latih, Agrostis: latovka in šopulja

SSKJ²

šóštar -ja m (ọ̑)
nar. vzhodno žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na štoru je bilo veliko šoštarjev

SSKJ²

šôta -e ž (ó)
gorljiva snov, nastala s pooglenitvijo rastlinskih ostankov, zlasti mahov: rezati šoto; nastanek šote; uporaba šote v vrtnarstvu; šota in premog

SSKJ²

šôtar -ja m (ȏ)
nekdaj kdor se ukvarja z rezanjem šote: šotarji na barju

SSKJ²

šôtast -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na šoto: šotasta površina / v severnih krajih imajo koče šotaste strehe

SSKJ²

šôten -tna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na šoto: šotna tla / šotni drobir; debelina šotne plasti; šotna plošča / šotna kurjava / šotna močvirja
♦ bot. šotni mah mah, ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira, Sphagnum

SSKJ²

šótiš -a m (ọ̄)
etn. ljudski ples v dvočetrtinskem taktu, pri katerem se udarja z nogami ob tla in ploska: zaplesala sta šotiš
// skladba za ta ples: godec je zaigral šotiš

SSKJ²

šotíšče -a s (í)
nahajališče šote: šotišče je že izčrpano

SSKJ²

šôtnat -a -o prid. (ȏ)
bogat s šoto: šotnat svet; vlažna šotnata tla / šotnati bregovi

SSKJ²

šôtnica -e ž (ȏ)
vrtn. prst iz preperele šote: primešati prsti šotnico

SSKJ²

šôtor -óra in -ôra m (ó ọ́, ó)
1. hiši podobna zložljiva priprava za začasno prebivanje, prenočevanje, navadno iz nepremočljivega platna: podreti, postaviti, zložiti šotor; spati v šotoru; šotor za dve osebi; šotor z gumijastim dnom; streha šotora; noč se je kot šotor razprostirala nad njim / cirkuški šotor; hišni šotor s streho in navpičnimi stranicami; piramidni šotor s streho v obliki piramide; strešni šotor s streho do tal in trikotno vhodno in zadnjo stranico
● ekspr. če mi bo to mesto všeč, bom v njem postavil šotor se bom v njem naselil; zastar. šotori na sejmu stojnice
// temu podobno zavetje: noč so prebili v šotoru iz smrekovih vej
2. nar. vzhodno strešica nad vhodom v hišo, navadno na stebrih: šotor in priklet

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šotórast in šotôrast -a -o prid. (ọ́; ó)
podoben šotoru: šotorasta oblika
♦ arhit. šotorasta streha

SSKJ²

šotórček tudi šotôrček tudi šôtorček -čka m (ọ̑; ō; ó)
manjšalnica od šotor: postaviti šotorček; šotorček za dve osebi

SSKJ²

šotóren -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na šotor: šotorni količki; šotorno platno / knjiž. šotorno naselje kamp

SSKJ²

šotoríšče -a s (í)
1. taborišče: šotorišče turške vojske / vojaško šotorišče
2. knjiž. kamp: preživeti počitnice v šotorišču; šotorišče s trgovino / prostor je primeren za šotorišče

SSKJ²

šotoríti -ím tudi šotóriti -im nedov. (ī í; ọ̄ ọ̑)
taboriti: med počitnicami je šel šotorit; šotoriti ob reki, v gorah / tam je šotorila vojska

SSKJ²

šotorjênje tudi šotórjenje -a s (é; ọ̄)
glagolnik od šotoriti: vračati se s šotorjenja; oprema za šotorjenje

SSKJ²

šotórka -e ž (ọ̑)
kos šotorskega platna zlasti za zasilno zaščito pred padavinami, vetrom: razgrniti, zviti šotorko; ogrniti se s šotorko; nepremočljiva šotorka; šotor, sestavljen iz šotork

SSKJ²

šotórnica -e ž (ọ̑)
zastar. šotorka: zavil se je v šotornico

SSKJ²

šotornína -e ž (ī)
zastar. šotorovina: pokriti voz s šotornino

SSKJ²

šotorovína -e ž (í)
močna gosta tkanina iz tanjše preje, navadno impregnirana, ki se uporablja zlasti za šotore: izdelovati šotorovino iz konoplje, lanu; voz, prekrit s šotorovino; torba iz šotorovine

SSKJ²

šotórski tudi šotôrski tudi šôtorski -a -o prid. (ọ̑; ō; ó)
nanašajoč se na šotor: šotorska streha; klini in šotorske vrvice / šotorsko platno / ekspr. preživljati dopust v šotorskem naselju v kampu
● šotorski praznik pri judih jesenski praznik v spomin na štiridesetletno potovanje po puščavi po odhodu iz egiptovske sužnosti
♦ šport. šotorsko krilo

SSKJ²

šotovína -e ž (í)
šotnat svet: pot pelje čez šotovino

SSKJ²

šôtovka -e ž (ó)
vrtn. prst iz preperele šote: uporaba šotovke v vrtnarstvu

SSKJ²

šôv in show -a [šôv-] m (ȏ)
zabavna prireditev, oddaja z glasbo, plesom: imeti, pripraviti šov; nastopiti v šovu; začetek šova / glasbeni, televizijski šov / resničnostni šov zabavna televizijska oddaja, ki prikazuje ljudi v navidezno resničnih okoliščinah, pri čemer so ljudje v teh okoliščinah daljše časovno obdobje nenehno snemani
● ekspr. že spet je imela svoj šov je brez premisleka, pridržkov izražala svoja čustva, razpoloženje; v prid. rabi: šov program; šov ples ples, ki temelji na moderni glasbi, živahnih ritmih in razgibani koreografiji; slovenski mladinski šov plesalci; šov formacija, skupina

SSKJ²

šôvbíznis tudi show business -a [šôu̯ bíznis] m (ȏ-ȋ) pog.
industrija zabave, zabavništvo: ikone, zvezde šovbiznisa; pravila šovbiznisa; svet šovbiznisa; kariera v šovbiznisu / ameriški, svetovni šovbiznis; filmski, glasbeni šovbiznis; športni šovbiznis

SSKJ²

šoviníst -a m (ȋ)
pristaš šovinizma: narodna nestrpnost šovinistov; nacionalisti in šovinisti

SSKJ²

šovinístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na šoviniste ali šovinizem: šovinistična gesla / teroristične in šovinistične organizacije / šovinistična nestrpnost; šovinistično sovraštvo

šovinístično

prisl.:

šovinistično nastopati proti komu

šovinistično obarvan članek

SSKJ²

šovinízem -zma m (ī)
prepričanje o večvrednosti lastnega naroda: boriti se proti šovinizmu; šovinizem in nacionalizem / romanu so očitali narodni šovinizem
● ekspr. moški šovinizem prepričanje moških, da so več vredni kot ženske

SSKJ²

špága -e ž (ȃ)
nižje pog. vrvica: zavezati kaj s špago
● pog. narediti špago gib, pri katerem so noge najbolj razmaknjene; nižje pog. žena ga drži na špagi ima ga popolnoma v oblasti

SSKJ²

špágarica -e ž (ȃ)
nav. mn. obuvalo, ki ima del podplata iz vrvice ali grobe tkanine: obuti špagarice / ženske špagarice

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

špagét -a m (ẹ̑)
nav. mn. podolgovat tanek izdelek iz testa: kupiti kilogram špagetov / odcediti špagete; krožnik špagetov / špageti s paradižnikovo omako
♦ gastr. špageti na milanski način, po milansko z milansko omako

SSKJ²

špagetaríja in špageteríja -e ž (ȋ)
gostinski lokal, kjer se streže zlasti s testeninami: na večerjo so odšli v špagetarijo; picerija in špagetarija / italijanska špagetarija

SSKJ²

špágica -e ž (ȃ)
nižje pog. vrvica: špagica mošnjička se je strgala
● nižje pog. držati koga na špagici imeti ga popolnoma v oblasti

SSKJ²

špáhtel -tla m (á)
nižje pog. lopatica (za strganje, kitanje): špahtel za kitanje / ta slikar je delal več s špahtlom kot s čopičem

SSKJ²

špájk -a m (ȃ)
nar. gorenjsko zdravilna špajka: korenine špajka

SSKJ²

špájka -e ž (ȃ)
bot. rastlina z rdečkastimi ali belimi cveti v socvetju, Valeriana: špajka in kalužnica / dvodomna, skalna, zdravilna špajka
● čaj iz špajke iz korenin zdravilne špajke

SSKJ²

špájkov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na špajko ali špajk: špajkove korenine / špajkov čaj

SSKJ²

špaléta -e ž (ẹ̑)
grad. ploskev, ki v debelini stene omejuje odprtino oken, vrat: v špaleto vstaviti podboj / okenska, zidna špaleta

SSKJ²

špalír -ja m (ī)
1. ločeni, nasproti si stoječi vrsti, podolgovati skupini ljudi, postavljeni za slovesen sprejem pomembnega človeka, visoke osebnosti: ob cesti je bil gost špalir; špalir otrok / državnik je stopal skozi špalir / narediti komu špalir / postaviti se v špalir; ostati v špalirju
// ekspr., z rodilnikom v taki vrsti, skupini postavljene stvari, predmeti: na vrtu je bil špalir murv, vrtnic
2. agr. ogrodje iz drogov, letev, žice, prosto stoječe ali pritrjeno na steno, namenjeno vzgoji nizkega (sadnega) drevja, trte: narediti špalir za marelico; trta se vzpenja po špalirju; špalir iz žice
// s prilastkom (sadno) drevje, trta ob takem ogrodju: breskov špalir; ob zidu je stal marelični špalir / naravni špalir brez strogo vzgojene oblike; obstenski špalir

SSKJ²

špalíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na špalir 2: špalirni in plantažni nasadi; špalirne hruške, marelice; špalirno drevje / špalirna vzgoja dreves

SSKJ²

špalírka -e ž (ī)
agr. žarg., rabi se samostojno ali kot prilastek špalirno drevo: špalirka ob zidu še ni obrezana / hruške špalirke; jablana špalirka

SSKJ²

špalírski -a -o prid. (ī)
špaliren: špalirska sadna drevesa / špalirsko ogrodje / vzgajati marelico v špalirski obliki

SSKJ²

špámpet -a m (á)
nižje pog. postelja: v sobi so trije špampeti in miza; ležati na špampetu

SSKJ²

špàn špána m (ȁ á)
zgod. nadzornik na posestvu, ki ga zemljiški gospod izbere med tlačani: postati špan / grajski špan
● viničarji so za delo dobivali špane nekdaj ploščice kot potrdilo o opravljenem delu; star. srenjski špan načelnik srenje, (vaški) župan

SSKJ²

špána -e ž (á)
etn. položaj treh kamenčkov, fižolov istega igralca v eni vrsti na igralni deski z mrežastimi liki: doseči špano
// igra, v kateri se sestavljajo iz kamenčkov, fižolov taki položaji: igrati špano; pog. radi vlečejo špano igrajo

SSKJ²

špánati -am in špánati se -am se nedov. (ȃ)
etn. igrati špano: zna dobro španati; radi so se španali

SSKJ²

špancírati -am nedov. (ȋ)
nižje pog. sprehajati se: špancirati po parku

SSKJ²

špánec -nca m (ȃ)
pog. kar je po izvoru iz Španije: jahati španca / kozarec sladkega španca

SSKJ²

špánga -e ž (ȃ)
nižje pog. lasna sponka: speti lase s špango / čevlji s špango z zaponko

SSKJ²

španjél -a m (ẹ̑)
manjši lovski pes z visečimi uhlji in dolgo, valovito dlako: kupiti španjela; črn španjel
♦ lov. koker španjel manjši lovski pes, navadno rdeče rjave ali črne barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

španjélka -e ž (ẹ̑)
samica španjela: kupiti španjelko

SSKJ²

španjólec -lca m (ọ̑)
knjiž. vino iz Španije: vrč španjolca

SSKJ²

španjólski -a -o prid. (ọ̑)
zastar. španski: španjolski jezik; španjolska zgodovina / španjolska vina

SSKJ²

špánka -e ž (ȃ)
šah. španska otvoritev: doseči pozicijsko prednost v španki

SSKJ²

španovíja -e ž (ȋ) nižje pog.
1. poslovno sodelovanje: razdreti, skleniti španovijo / iti v španovijo s kom; biti v španoviji s kom
● nižje pog. fanta sta kradla v španoviji skupaj; pog. v španoviji še pes crkne od družabništva ni koristi
2. skupina, druščina: pretrgal je zveze s svojo nekdanjo španovijo

SSKJ²

špánska -e ž, špánskih (ȃ)
pog. španska bolezen: španska se širi; umreti za špansko

SSKJ²

špánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Špance ali Španijo: španski jezik / španske bikoborbe; španska glasba; španska umetnost; špansko vino / španski borec tuji prostovoljec v španski državljanski vojni na strani republikancev; španska bolezen gripa, ki se je širila iz Španije ob koncu prve svetovne vojne; španska stena premična stena iz lažjega materiala za zakrivanje, ločevanje
● španska muha nekdaj spolno dražilo iz posušene španske muhe; ekspr. to je zame španska vas to mi je popolnoma neznano
♦ bot. malocvetna španska detelja rastlina z dlakavimi majhnimi listi in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Dorycnium germanicum; gastr. španski vetrc belo pecivo iz beljakov in sladkorja; peči španske vetrce; lit. španska asonanca asonanca, ki se ponavlja na koncu vsakega drugega verza v vsej pesmi; šah. španska otvoritev otvoritev igre, pri kateri beli napade s kraljevim lovcem črnega skakača na daminem krilu; voj. španski jezdec prenosna ovira iz lesenega ogrodja in bodeče žice; vrtn. španski bezeg okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris; zgod. španski čevelj srednjeveška mučilna priprava za stiskanje noge; španska inkvizicija inkvizicija v Španiji od konca 15. do 17. stoletja, ki si je prizadevala zatreti gospodarsko moč meščanstva; španska državljanska vojna državljanska vojna med republikanci in falangisti v Španiji od leta 1936 do 1939; zool. španska muha zlato zelen hrošč, ki v nevarnosti izloča tekočino, povzročujočo vnetje kože, Lytta vesicatoria

špánsko

prisl.:

govoriti (po) špansko

SSKJ²

špánščina -e ž (ȃ)
španski jezik: uči se španščino; prevajati iz španščine

SSKJ²

špár -a m (ȃ)
zool. manjša morska riba s temno prečno progo pred repom, Sargus annularis:

SSKJ²

špárati -am nedov. (á)
nižje pog. varčevati: šparati za novo pohištvo / šparati pri hrani
● nižje pog. tega fanta doma šparajo mu ne nalagajo (težkega) dela; nižje pog. pri delu se špara ni delaven; kdor jezika špara, kruha strada kdor si ne upa, ne zna kaj vprašati, prositi, ima škodo, ne doseže tistega, za kar se poteguje

SSKJ²

špárgelj -glja m (á)
pog. sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek; beluš: jesti šparglje

SSKJ²

špárgljev -a -o prid. (á)
pog. belušev: špargljevi poganjki

SSKJ²

špargljíšče -a s (í)
pog. njiva, na kateri rastejo beluši: opleti špargljišče

SSKJ²

šparón -a m (ọ̑)
agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže ali pusti prost: šparoni so se šibili od grozdov; vezati šparone / obrezati trto na šparon

SSKJ²

špárovček -čka m (á)
nižje pog. hranilniček: šparovček v obliki prašička

SSKJ²

špárovec -vca m (á) nižje pog.
1. manjša zaprta posoda z režo, skozi katero se spušča denar, namenjen za hranjenje; hranilnik: dajati denar v šparovec; šparovec je že poln
2. varčen človek: imeli so ga za šparovca
● star. šparovec cerovca najde varčen človek ima pogosto zapravljive naslednike

SSKJ²

špároven -vna -o prid. (á)
nižje pog. varčen: šparoven človek; biti šparoven

SSKJ²

špartánski tudi spartánski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na Špartance ali Šparto: špartanski vojaki / strogost špartanske vzgoje
2. knjiž. zelo strog, nepopustljiv: špartanske vzgojne metode / špartanski način življenja
● knjiž. špartanska oprema skromna, preprosta

špartánsko

tudi spartánsko prisl.:

biti špartansko vzgojen

SSKJ²

špartánstvo tudi spartánstvo -a s (ȃ)
knjiž. velika strogost, nepopustljivost: špartanstvo v vzgoji

SSKJ²

špás -a m (ȃ)
nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: če prideš, boš videl velik špas / takih špasov ne mara / dovolj je bilo špasa, zdaj pa na delo / v povedni rabi: špas je, da tega nisem opazil smešno, nerazumljivo; taka pot ni špas ni brez neprijetnosti, težav / za špas kaj narediti ne z resnim namenom
● pog., ekspr. to narediti je zame špas malenkost; pog., ekspr. taka hrana je drag špas veliko stane; pog., ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik špas smo se šalili; nižje pog. ona ni za špase je resna, ne mara potegavščin

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

špásati se -am se nedov. (ȃ)
nižje pog. šaliti se: jaz se špasam, ti si pa resno mislil / dekle se je z njim samo špasalo ni imelo z njim resnih namenov

SSKJ²

špásen -sna -o prid. (á ā)
nižje pog. smešen: kako si špasen / špasno vedenje / špasna igra, risba
// šaljiv: bil je ljubezniv in špasen fant

špásno

prisl.:

to se špasno sliši

/ v povedni rabi špasno je, da je prišel ravno on; sam.: nekaj špasnega sem se spomnil

SSKJ²

špèc špêca m (ȅ é)
pog. tožljivec: kar zatoži. Ne bom, nisem špec

SSKJ²

špêca -e ž (ȇ)
pog. tožljivec: niso ga marali, ker je bil špeca

SSKJ²

špêcar -ja m (ȇ)
pog. tožljivec: bil je največji špecar v razredu / med njimi ni bilo špecarjev

SSKJ²

špêcarka -e ž (ȇ)
pog. tožljivka: bila je velika špecarka

SSKJ²

špêcati -am nedov. (ȇ)
pog. tožiti, ovajati: v šoli rad špeca / kaj hodiš za menoj in me špecaš doma

SSKJ²

špeceríja -e ž (ȋ)
pog. živila, jestvine: nakupila je špecerijo za ves mesec; moka, olje, sladkor in druga špecerija; trgovec s špecerijo
// trgovina z živili: kupiti v špeceriji

SSKJ²

špeceríjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na špecerijo: špecerijska trgovina / trgovec s špecerijskim blagom

SSKJ²

špeceríst -a m (ȋ)
pog. trgovec z živili: špeceristi so zaprli trgovine; kupiti pri špeceristu

SSKJ²

špecialen ipd. gl. specialen ipd.

SSKJ²

špèckáhla -e ž (ȅ-ȃ)
pog. tožljivec: on je znana špeckahla

SSKJ²

špedícija tudi spedícija -e ž (í)
delovna organizacija, ki v domačem in mednarodnem prometu opravlja posle v zvezi z odpravo, odpravljanjem blaga, tovora: predstavniki špedicije / mednarodna špedicija
// dejavnost te delovne organizacije: špedicija blaga; podjetje za špedicijo

SSKJ²

špedicíjski tudi špedícijski tudi spedicíjski tudi spedícijski -a -o prid. (ȋ; í)
nanašajoč se na špedicijo: špedicijski stroški / špedicijska pogodba

SSKJ²

špeditêr tudi speditêr -ja m (ȇ)
1. delovna organizacija, ki v domačem in mednarodnem prometu opravlja posle v zvezi z odpravo, odpravljanjem blaga, tovora: uvoznik je sklenil pogodbo s špediterjem / selitev je opravil špediter
2. lastnik špedicije: njegov oče je špediter

SSKJ²

špeditêrski tudi speditêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na špediterje: špediterski posli / špeditersko podjetje

SSKJ²

špégati -am nedov. (ẹ̑)
nižje pog. gledati, navadno skrivoma, pritajeno; kukati2: špegati skozi ključavnico, špranjo / špegal je po tujih ljudeh

SSKJ²

špéglar -ja m (ẹ̑)
nižje pog. kdor nosi očala: v razredu je bilo veliko špeglarjev

SSKJ²

špégli -ov m mn. (ẹ̑)
nižje pog. očala: nositi špegle; brez špeglov slabo vidi

SSKJ²

špèh špêha m (ȅ é) pog.
1. slanina: prašič ima debel špeh / cvreti špeh / malicati kruh in špeh; pečen, prekajen špeh
2. ekspr. podkožno maščobno tkivo pri človeku: na trebuhu ima veliko špeha / začel je nabirati špeh začel se je rediti
3. ekspr. debela (umazana) knjiga, veliko (umazanih) popisanih listov: prebirati špeh; sto strani tega špeha sem že predelal
● pog., ekspr. knjiga se je v nekaj dneh spremenila v špeh je postala zelo umazana, zamaščena

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

špeháč -a m (á)
pog. prašič, ki se goji za pridobivanje slanine: zaklal je dva špehača

SSKJ²

špehár tudi špêhar -ja m (á; ȇ)
pog. prašič, ki se goji za pridobivanje slanine: rediti špeharje

SSKJ²

špêhast -a -o prid. (é)
pog. zelo umazan, zamaščen: špehast klobuk, rob ovratnika
● pog., ekspr. brati špehaste knjige debele in umazane

SSKJ²

špehàt -áta -o prid. (ȁ ā)
pog. debel, rejen: vzredili so špehato svinjo; špehat je kot pitan prašič

SSKJ²

špêhek -hka m (ē)
ekspr. manjšalnica od špeh: zaklal je prašiča in odrl špehek / boš malo špehka in kruhka / špehek se mu nabira redi se

SSKJ²

špehôvka -e ž (ō)
ocvirkova potica: speči špehovko za pustni torek

SSKJ²

špektakel ipd. gl. spektakel ipd.

SSKJ²

špekulácija -e ž (á)
glagolnik od špekulirati: bil je kaznovan zaradi špekulacije; s špekulacijo je izgubila veliko denarja; trgovanje in špekulacija / špekulacija z ženitvijo / to je storil iz špekulacije
// posel, ki izkorišča padanje in dviganje cen na tržišču za hitro pridobivanje (velikega) dobička: špekulacija z zlatom je spodletela; začele so se raznovrstne špekulacije; boriti se proti špekulacijam; spretne, ekspr. umazane špekulacije / borzne špekulacije; pren. velike politične špekulacije
♦ fin. menične špekulacije

SSKJ²

špekulacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na špekulacijo: špekulacijski nakup, namen / špekulacijske družbe

SSKJ²

špekulánt in špekulànt -ánta m, im. mn. tudi špekulántje (ā á; ȁ á)
nav. ekspr. kdor špekulira: biti špekulant; z nakupom zemljišč so špekulanti spet obogateli; prekupčevalci in špekulanti / borzni, denarni špekulant / politični špekulant

SSKJ²

špekulántski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na špekulante ali špekuliranje: špekulantski posli; špekulantsko navijanje cen / špekulantska mreža / špekulantski trgovci

SSKJ²

špekulántstvo -a s (ā)
nav. ekspr. dejavnost špekulantov: boriti se proti špekulantstvu; hladno špekulantstvo / politično špekulantstvo

SSKJ²

špekulatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na špekulacijo: špekulativni dobiček; špekulativni posli; špekulativno izkoriščanje padanja in dviganja cen / poročila se je iz špekulativnih razlogov

SSKJ²

špekulíranje -a s (ȋ)
glagolnik od špekulirati: ukrepi proti prekupčevanju in špekuliranju

SSKJ²

špekulírati -am nedov. (ȋ)
1. ukvarjati se s posli, ki izkoriščajo padanje in dviganje cen na tržišču za hitro pridobivanje (velikega) dobička: začeli so zelo špekulirati; špekulirati na borzi; špekulirati z blagom, delnicami
2. nav. ekspr. preračunljivo ravnati v upanju na dobiček, uspeh: špekulirali so, kaj vse bodo pridobili s prodajo hiše / špekuliral je na njeno pomoč

SSKJ²

špelúnka -e ž (ȗ)
knjiž. zakoten, zanemarjen gostinski lokal; beznica: stari del mesta z mračnimi špelunkami; predmestna špelunka
● knjiž. rada bi se preselila iz te špelunke iz tega slabega, neprimernega stanovanja

SSKJ²

špendáti -ám dov. in nedov. (á ȃ)
nižje pog. porabiti, potrošiti za koga: za sina je med šolanjem veliko špendal / kdo bo špendal za pijačo jo plačal

SSKJ²

špendírati -am dov. in nedov. (ȋ)
nižje pog. porabiti, potrošiti za koga: zanj je veliko špendirala / za nas je špendiral pet tablic čokolade plačal

SSKJ²

šperovec gl. špirovec

SSKJ²

špetír -a m (ȋ)
nižje pog. prepir, prerekanje: povzročiti špetir; špetir med zakonci, s sosedi / živeti v špetiru s kom
● nižje pog. pri sosedovih je večen špetir zelo pogosto se prepirajo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

špetírati se -am se nedov. (ȋ)
nižje pog. prepirati se, prerekati se: špetirala sta se za nepomembne stvari; kar naprej se špetira s sosedi

SSKJ²

špíc -a m (ȋ)
pes s kratko šilasto glavo, pokončnimi uhlji, gosto dlako in k hrbtu zavihanim repom: dresiran špic / beli špic; nemški špic

SSKJ²

špíca1 -e ž (í)
1. vsak od podolgovatih, tankih kovinskih, lesenih delov, ki veže pesto s platiščem: špica se je zlomila; špice pri kolesu, vozu
2. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika: dežnik z zvitima špicama

SSKJ²

špíca2 -e ž (í)
1. pog. zelo zožen, priostren končni del česa; konica: odlomiti špico; topa špica svinčnika; špica sablje
// končni, ožji del česa sploh: čevlji z lepo špico / špice gorskega grebena
2. publ. čas, ko se kaj pojavlja v najvišji meri, stopnji; konica: promet ob špicah je zelo gost / prometne špice
3. nav. mn., pog. čipka: perilo, obrobljeno s špicami
● pog., ekspr. ta človek žene vse na špico vse obravnava s prepirom; pog., ekspr. spor gre na špico postaja vedno hujši, se zaostruje; film. žarg. (filmska) špica začetni del filmskega traku s podatki o filmu; filmska glava; film. žarg. stalna špica avdiovizualni uvod h kaki redno ponavljajoči se televizijski oddaji

SSKJ²

špícelj -clja m (í)
1. ekspr. vohun: špicelj je neopazno hodil za njim; bil je njihov špicelj / policijski špicelj policijski agent
2. pog. pes s kratko šilasto glavo, pokončnimi uhlji, gosto dlako in k hrbtu zavihanim repom; špic: dresiran špicelj

SSKJ²

špičák -a m (á)
nav. mn., pog. zelo koničast čevelj: špičaki z visoko peto

SSKJ²

špíčast -a -o prid. (í)
pog. koničast: špičast kamen; špičaste gore, skale / špičasti čevlji / špičasti komolci; imeti špičast nos; zadnje čase je špičast v obraz suh, shujšan
● pog., ekspr. ta ženska ima špičast jezik je odrezava, pikra; zastar. svileni špičasti robci obrobljeni s čipkami; pog., ekspr. za jed je zelo špičast izbirčen

špíčasto

prisl.:

zdaj ste pa dosegli, kar ste hoteli, je rekla špičasto

SSKJ²

špíčenje -a s (ī)
pog. šiljenje, ostrenje: špičenje svinčnika / špičenje fižolovk

SSKJ²

špíčiti -im nedov. (í ȋ) pog.
1. šiliti, ostriti: špičiti svinčnik z nožem / špičiti fižolovke
2. ekspr. delati kaj neprimernega, nedovoljenega: res, take grdobije špiči / to so jih špičili

SSKJ²

špíčka -e ž (í)
nav. mn., pog. čipka: spalna srajca s špičkami okoli vratu

SSKJ²

špíčmoh -a m (í)
nar. rovka: ujel je špičmoha

SSKJ²

špijón -a m (ọ̑)
vohun: biti špijon; najeti špijona / nemški špijon / gospodarski, vojaški špijon
♦ teh. špijoni snopič kovinskih lističev natančno določene debeline za merjenje širine špranj, zlasti pri strojnih napravah

SSKJ²

špijonáža -e ž (ȃ)
vohunstvo: odkriti špijonažo; bil je aretiran in obsojen zaradi špijonaže / biti v službi nemške, sovražnikove špijonaže / gospodarska, industrijska špijonaža; vojaška špijonaža

SSKJ²

špijonážen -žna -o prid. (ȃ)
vohunski: špijonažna dejavnost / špijonažna skupina / odkriti špijonažno mrežo

SSKJ²

špijónček -čka m (ọ̑)
knjiž. majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno lečo; kukalo: pogledal je skozi špijonček, kdo je zunaj

SSKJ²

špijonírati -am nedov. (ȋ)
ekspr. vohuniti, oprezovati: špijonirajo za njim / zvečer stoji za svojo hišo in špijonira

SSKJ²

špijónka -e ž (ọ̑)
vohunka: aretirati špijonko

SSKJ²

špijónski -a -o prid. (ọ̑)
vohunski: špijonska dejavnost / po vsej državi so razpredli svojo špijonsko mrežo; špijonska organizacija; špijonska radijska postaja

SSKJ²

špík -a m (ȋ)
knjiž. izrazito koničast vrh gore: visoki špiki; preplezal je nekaj sten in špikov

SSKJ²

špíkati -am nedov. (ī ȋ)
pog. zbadati: špikati z iglo / žena ga špika zaradi pijače

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

špiker ipd. gl. spiker ipd.

SSKJ²

špíkniti -em dov. (í ȋ)
pog. zbosti: s šivanko jo je špiknila v prst / večkrat ga špikne, zakaj se ne oženi

SSKJ²

špíl -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. nastop glasbenika ali glasbene skupine: iti na špil; dober, glasen špil; špil na ulicah
2. računalniška igrica: igrati špil; liki v špilu / licenčni špil

SSKJ²

špíla -e ž (ī)
tanka, olupljena paličica
a) za spenjanje koncev črev: pripraviti špile / špila pri klobasi
b) za pečenje na žerjavici: nabosti, natakniti koščke mesa, slanine na špilo

SSKJ²

špílati -am nedov. (í)
nižje pog. igrati: ves večer je špilal (na) harmoniko / rad špila karte

SSKJ²

špíliti -im nedov. (í ȋ)
spenjati konce črev s špilo: nadevati čreva z mesom in špiliti / špiliti klobase

SSKJ²

špílja -e ž (ȋ)
knjiž. votlina, jama: v špilji so bili varni pred dežjem; vhod v špiljo / skalnata špilja

SSKJ²

špináča -e ž (á)
kulturna rastlina z užitnimi listi: na vrtu gojijo kolerabo, cvetačo in špinačo; bil je zelen kot špinača / poletna, zimska špinača
♦ vrtn. novozelandska špinača s plazečimi se stebelci in manjšimi srčastimi listi
// jed iz listov te rastline ali nekaterih drugih rastlin: otrok ne mara špinače; špinača iz kopriv

SSKJ²

špináčen -čna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na špinačo: špinačni listi / špinačna juha; špinačne palačinke; špinačna voda voda, v kateri se je kuhala špinača

špináčno

prisl.:

obleka špinačno zelene barve

SSKJ²

špináčnica -e ž (ȃ)
nav. mn., vrtn. kulturna rastlina, ki se goji zaradi listov: tudi blitva spada med špinačnice

SSKJ²

špíncelj -clja m (í)
nar. koničasto belo ali rumeno poletno jabolko: košara špincljev

SSKJ²

špinel gl. spinel

SSKJ²

špinet gl. spinet

SSKJ²

špirala ipd. gl. spirala ipd.

SSKJ²

špírit -a m (ȋ)
alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah: duh po špiritu / namočiti kaj v špirit; višnje v špiritu; mazati roko s špiritom / gorilni špirit; surovi špirit neprečiščen; gorilnik na špirit na gorilni špirit
● šport. žarg. sodnika v špirit izraža veliko nezadovoljstvo, nesoglasje z odločitvijo športnega sodnika; pog., ekspr. po svojih nazorih je ta človek za v špirit je nesodoben, zastarel
♦ farm. lesni špirit metanol, metilalkohol

SSKJ²

špíriten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na špirit: segrevati nad špiritnim plamenom / špiritni gorilnik, kuhalnik gorilnik, kuhalnik na gorilni špirit
♦ kem. špiritni laki laki, topljivi v špiritu

SSKJ²

špíritov -a -o prid. (ȋ)
špiriten: špiritov plamen / špiritov gorilnik, kuhalnik

SSKJ²

špíritovka -e ž (ȋ)
knjiž. gorilnik, kuhalnik na gorilni špirit: prižgati špiritovko / špiritovka za kavo

SSKJ²

špirituoza gl. spirituoza

SSKJ²

špírovec tudi špérovec -vca m (í; ẹ́)
tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa: pribiti letve na špirovce; suhi, trhli špirovci

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

špísar -ja m (ȋ)
zastar. malomeščan: tako so govorili špisarji in filistri

SSKJ²

špitál -a [špitau̯] m (ȃ)
1. nižje pog. bolnišnica1: zaradi rane na nogi je bila v špitalu
2. zastar. ubožnica: ko so mu vsi pomrli, so ga dali v špital

SSKJ²

špitálar -ja m (ȃ)
zastar. oskrbovanec sirotišnice, ubožnice: tudi njega so sprejeli med špitalarje

SSKJ²

špitálski -a -o [tudi špitau̯ski] prid. (ȃ)
1. nižje pog. bolničen, bolnišničen: špitalski oddelki
2. zastar. sirotišniški, ubožniški: sprejeti špitalskega otroka v rejo

SSKJ²

špíža -e ž (ī)
star. jed: v skledi je bila slaba špiža ali pa še te ni bilo

SSKJ²

špôgati -am dov. in nedov. (ȏ)
nižje pog. dati, žrtvovati: naj špoga tistih pet tisoč evrov

špôgati si

privoščiti si:

špoga si raznovrstne zabave

veliko si špoga glede na svoje dohodke

●

nižje pog. špogala si je ostro pripombo drznila si jo je izreči

SSKJ²

špòn špôna m (ȍ ȏ) pog.
negativna ocena v šoli: dobiti špon

SSKJ²

špônati -am nedov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. napenjati, nategovati: viadukt špona 50 močnih kablov
// igrati, zlasti brenkala: zvezdnik dobro poje in odlično špona kitaro
2. gnati, priganjati: šponajo jih na polno, po cele dneve so v službi
// poganjati: šofer je bus šponal kot norca / šponati do daske voziti z največjo možno hitrostjo
// gnati se: nekaj časa lahko zelo radikalno špona zgolj v eno smer
3. varati: kar naprej jih šponajo, oni pa vse verjamejo

SSKJ²

špórt -a m (ọ̑)
1. po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo: poškodovati se pri športu; ukvarjati se s športom; odlikovati se v športu; plavanje je njegov najljubši šport / kolesarski, konjeniški, letalski šport; razvedrilni, tekmovalni športi; vrhunski šport; zimski šport
● publ. tekmovali so ljubitelji belega športa smučarji
♦ šport. borilni športi boks, rokoborba, sabljanje; hitrostni športi pri katerih se uspeh meri po doseženem času; olimpijski športi ki so po olimpijskih pravilih sprejeti v seznam športov za olimpijske igre; mojster športa v nekaterih vzhodnoevropskih državah častni naslov za zaslužne športne tekmovalce, strokovnjake in organizatorje
2. ekspr. zabava, razvedrilo: pili so, jedli in plesali ter pri tem športu vztrajali celo noč; fotografiranje je drag šport / prevajati za šport

SSKJ²

špórtati -am nedov. (ọ̑) pog.
ukvarjati se s športom: v prostem času rada športa v naravi; športati za več kondicije / šli so športat

SSKJ²

špórten -tna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na šport: športna dejavnost; športne igre; športna prireditev; športno tekmovanje / športni ribolov / biti športni letalec, potapljač, ribič / športni klub; šolsko športno društvo / športni avtomobil avtomobil aerodinamične oblike, s širšimi plašči, dodatnimi lučmi; smuči, sani in drugi športni rekviziti; športna dvorana; športne naprave; športna oprema; športno igrišče; športno letalo manjše letalo za vadbo letenja in letalski šport; trgovina s športnimi oblačili / športni komentar; športna oddaja, reportaža / biti športni novinar / odpreti novo športno trgovino trgovino s športno opremo / športna morala
2. izdelan iz trpežnega blaga in krojen udobno, praktično, preprosto: športni copat; športni kostim; kupila si je športni plašč; športna bluza; športno krilo / športni čevlji čevlji z nižjo peto, navadno gumijastim podplatom, vezalkami / športno blago zlasti tvidasto, karirasto blago / športni kroj obleke
● bil je simpatičen moški, športni tip dobro, skladno telesno razvit; športni otroški voziček lahek otroški voziček zlasti za sedenje; tako vedenje igralcev ni športno ne vsebuje pravilnih odnosov do soigralcev pri igri, tekmi
♦ igr. športna napoved igra na srečo, pri kateri se napovedujejo izidi nogometnih tekem določenega ligaškega tekmovanja; med. športna medicina medicina, ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s športom, športno dejavnostjo; šol. športni dan šolski dan, namenjen telesnovzgojnim dejavnostim, navadno v naravi; športna vzgoja učni predmet, pri katerem se s telesnimi vajami, športnimi aktivnostmi prizadeva za razvijanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; šport. športni park območje v naravi, prirejeno za šport, rekreacijo

špórtno

prisl.:

športno se vesti

športno krojen suknjič

biti športno oblečen

●

ekspr. športno prenesti poraz dostojanstveno, častno

SSKJ²

špórtnica -e ž (ọ̑)
ženska, ki se ukvarja s športom: nastopile so mlade športnice; znana športnica

SSKJ²

špórtnik -a m (ọ̑)
1. kdor se ukvarja s športom: fant je dober športnik; tekmovanje mladih športnikov / podvodni športnik; vrhunski športniki
2. športni avtomobil: kupljeni avtomobil je bil najboljša izbira med družinskimi športniki tega razreda; prestižni štirivratni športnik

SSKJ²

špórtniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na športnike: široke športniške rame / tako ravnanje ni športniško športno

SSKJ²

špórtno... prvi del zloženk (ọ̑)
nanašajoč se na športen: športnoletalski, športnorekreacijski

SSKJ²

špórtnomedicínski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
nanašajoč se na športno medicino: športnomedicinski inštitut; športnomedicinski strokovnjak; športnomedicinske raziskave; športnomedicinsko svetovanje, testiranje

SSKJ²

špórtnorekreacíjski tudi špórtnorekreácijski -a -o prid. (ọ̑-ȋ; ọ̑-á)
nanašajoč se na športno rekreacijo: športnorekreacijski center; športnorekreacijska dejavnost; raznovrstna športnorekreacijska ponudba; športnorekreacijsko središče

SSKJ²

špórtnost -i ž (ọ̑)
1. lastnost, značilnost športnega: izgled in notranja oprema avtomobila poudarjata njegovo športnost; izdelki s pridihom športnosti; kompromis med športnostjo, udobjem in eleganco / lastnosti avtomobila se spogledujejo s športnostjo
2. ravnanje ali vedenje, pri katerem se upoštevajo ustaljena pravila izvajanja športa in se kaže primeren odnos do soigralcev pri igri, tekmi: izkazovati športnost in strpnost; opredeliti meje športnosti in korektnosti / nagrada za športnost

SSKJ²

športologíja -e ž (ȋ)
veda o športu; športoslovje: magister športologije

SSKJ²

športoslôvje -a s (ȏ)
veda o športu: razvoj športoslovja / aplikativne discipline športoslovja / fakulteta za športoslovje; športna vzgoja in športoslovje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

špótati -am nedov. (ọ́)
star. zmerjati: špotala ga je vpričo vseh

špótati se

posmehovati se:

kaj se boš špotal, saj nisi sam nič boljši

SSKJ²

špráha -e ž (ȃ)
nižje pog. jezik: te šprahe ne razumem; laška špraha
● zastar. to ni slovenščina, to je kranjska špraha slovenski jezik s popačenimi nemškimi besedami

SSKJ²

špránja -e ž (á)
dolga, ozka odprtina v trdni snovi: v vratih se je pokazala špranja; narediti, zamašiti špranjo; opazovati kaj skozi špranjo v steni; skozi špranje je mrzlo pihalo; zabiti klin v skalnato špranjo / voda je širila drobne razpoke v špranje in luknje
// dolga, ozka odprtina sploh: špranje med deskami so postajale vedno večje; skozi špranjo pod vrati je porinil pismo v sobo / ekspr. v oblakih se je pokazala svetla špranja / ekspr. stisniti oči v špranjo; odprl je vrata za špranjo na široko
♦ anat. špranja med glasilkama

SSKJ²

špránjast -a -o prid. (á)
poln špranj: lesena stena je bila razpokana in špranjasta; špranjasta vrata / špranjasta baraka / ekspr. špranjaste oči priprte

SSKJ²

špránjica -e ž (á)
manjšalnica od špranja: zamašiti špranjice; gledati skozi špranjico v vratih / oči so se zožile v dve špranjici

SSKJ²

šprícanje -a s (ȋ)
glagolnik od špricati: uživati v skakanju po vodi in špricanju / špricanje proti škodljivcem / mati je pisala opravičila za sinovo špricanje

SSKJ²

šprícar -ja m (ȋ)
1. nižje pog. brizganec: piti špricar
2. pog. učenec, ki neupravičeno izostaja od pouka, iz šole: to je lenuh in špricar

SSKJ²

šprícati -am nedov. (ȋ)
1. nižje pog. škropiti: skakal je po vodi in šprical okrog sebe / špricati sadno drevje / iz prerezane žile je špricala kri brizgala
2. nedov. in dov., pog. neupravičeno izostajati od pouka, iz šole: ta učenec pogosto šprica / špricati pouk; danes bom šprical športno vzgojo, vaje

SSKJ²

šprícniti -em dov. (í ȋ)
nižje pog. brizgniti: iz rane je špricnila kri; voda je špricnila visoko v zrak / špricniti barvo na zid

SSKJ²

špríkla -e ž (ȋ) nižje pog.
1. klin, (ošiljena) palica: na špriklah pred pečjo so visele cunje; šprikla pri lestvi
2. špica1, napera: vtaknil je nogo med šprikle levega kolesa
3. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika; šiba: veter mu je obrnil dežnik in tri šprikle so se zlomile

SSKJ²

šprínger -- v prid. rabi (ī)
lov., v zvezi špringer španjel manjši lovski pes rjavo-bele ali črno-bele barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: gojiti špringer španjele

SSKJ²

šprint ipd. gl. sprint ipd.

SSKJ²

špúla -e ž (ū)
nižje pog. motek, tuljava, vretence: naviti nit, vrvico na špulo; lesena špula

SSKJ²

šrafírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. označevati z vzporednimi črtkami, črtkati: šrafirati prereze

šrafíran

-a -o:

stranske ploskve so šrafirane

SSKJ²

šrámel -mla m (á)
glasb., zlasti v avstrijskem okolju kvartet, sestavljen iz dveh violin, klarineta ali harmonike in kitare: šramel je igral zabavno glasbo

SSKJ²

šránga -e ž (ȃ)
etn. pregrada poti z namenom, da ženin plača vaškim fantom odkupnino za nevesto, balo: postaviti šrango; svatovski sprevod je šel skozi šrango / plačati šrango odkupnino, ki se zahteva pri taki pregradi poti
● star. šranga pred mostom mitnica

SSKJ²

šránganje -a s (ȃ)
glagolnik od šrangati: postavili so mlaje in vse, kar je potrebno za šranganje

SSKJ²

šrángar -ja m (ȃ)
etn. kdor postavlja šrango: šrangarji so dobili precej denarja

SSKJ²

šrángati -am dov. in nedov. (ȃ)
etn. pregraditi pot ženinu z namenom, da plača vaškim fantom odkupnino za nevesto, balo: fantje so šrangali na koncu vasi

SSKJ²

šrapnél -a m (ẹ̑)
topovski izstrelek, napolnjen s kovinskimi kroglicami in eksplozivom: zadel ga je šrapnel; drobec šrapnela

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šrapnélski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na šrapnel: šrapnelski drobec / šrapnelska rana

SSKJ²

šrávfati -am nedov. (ȃ)
nižje pog. odvijati in privijati vijake: ves dan popravlja motor in šravfa
● nižje pog. šravfa ga po trebuhu zvija ga po trebuhu

SSKJ²

šríbar -ja m (ȋ)
star. pisar: njegov oče je bil šribar; grajski šribar

SSKJ²

šrót -a m (ọ̑)
nižje pog. grobo zmleto zrnje, zlasti koruze: krmiti s šrotom / koruzni šrot

SSKJ²

šš1 [š́] medm.
1. posnema šepetanje, polglasno govorjenje: fantje se smejejo in oponašajo ženske: šš, šš, šš
2. izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: šš, niti besedice več; šepetala jim je: šš(ššš) in vsi so utihnili
3. posnema šuštenje, šumenje: šš, šš(š), je zašuštelo v grmovju

SSKJ²

šš2 [š́] medm., klic perutnini
beži, pojdi: šš, šš, je zamahnil, da so se kokoši razbežale / ššš, paglavci, je podil otroke

SSKJ²

št [š́t in š̀t] medm.
izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: tiho, št, niti besedice več; š(ššš)t, pusti me, da v miru premislim

SSKJ²

štáb -a m (ȃ)
1. voj. vodstveni organ v večji vojaški enoti: štab se posvetuje, sestane; poročati štabu; štab bataljona, odreda; admiral s svojim štabom / načelnik štaba / glavni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju posameznih jugoslovanskih narodov; operativni štab; vrhovni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju Jugoslavije; štab za civilno zaščito
// sedež tega organa: to je izvedel v štabu
2. vodstveni organ kake organizacijske enote: pionirski štab je imel sejo; sestaviti štab mladinske brigade
// s prilastkom skupina odgovornih sodelavcev, navadno ob vodilni osebnosti, za opravljanje določene naloge: ustanovili so štab za obrambo pred elementarnimi nesrečami; delovni, reševalni štab / ekspr.: cel štab pisarniških delavcev; okrog sebe ima štab novinarjev, znanstvenikov

SSKJ²

štáben -bna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na štab: štabno delo, posvetovanje / štabna pisarna / štabni oficir; štabni zdravnik

SSKJ²

štábovec -vca m (ȃ)
pog. štabni častnik: štabovci so se sestali

SSKJ²

štacúna -e ž (ú)
nižje pog. trgovina: štacuna se odpre ob osmih / imel je štacuno in obrt
● nižje pog. odpeti, zapeti štacuno razporek (pri hlačah); pog., ekspr. če je tako, pa lahko kar zapremo štacuno prenehamo delati, delovati

SSKJ²

štacúnar tudi štacunár -ja m (ȗ; á)
star. trgovec, prodajalec: biti štacunar in krčmar; pošten, prijazen štacunar

SSKJ²

štacúnarka tudi štacunárka -e ž (ȗ; á)
star. trgovka, prodajalka: štacunarka je imela dovolj blaga na zalogi

SSKJ²

štacúnarski tudi štacunárski -a -o prid. (ȗ; á)
star. trgovski, prodajalski: štacunarska halja / štacunarska prijaznost

SSKJ²

štacúnarstvo tudi štacunárstvo -a s (ȗ; ȃ)
star. trgovanje, prodajanje: opustil je štacunarstvo

SSKJ²

štacúnica -e ž (ú)
nižje pog. trgovinica: imel je skromno štacunico; vaška štacunica

SSKJ²

štacúnski -a -o prid. (ȗ)
star. trgovinski, prodajalniški: razbili so štacunsko okno / štacunski vajenec

SSKJ²

štadij gl. stadij2

SSKJ²

štadion ipd. gl. stadion ipd.

SSKJ²

štafáža -e ž (ȃ)
fot., um. žarg. nebistveni del fotografije, slike za ozadje, dopolnitev glavnega motiva: slikar je sprejel v krajino človeško, živalsko štafažo; nepotrebna štafaža / stebrišče na fotografiji je le za štafažo; pren., publ. te stranke so bile štafaža vladajoči stranki

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

štafážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na štafažo: štafažna pokrajina / imel je le štafažno vlogo

SSKJ²

štaféta -e ž (ẹ̑)
1. šport. tekmovanje, pri katerem se tekmovalci posameznih ekip po določeni razdalji in po določenih pravilih zamenjavajo: udeležiti se štafete; tekmovati v štafeti; štafeta v plavanju / zmagati v štafeti štirikrat sto metrov
// tekmovalci takih ekip: nastopila je moška štafeta; zmagala je slovenska štafeta
2. pog. štafetna palica: predati, prevzeti štafeto
3. nekdaj sli, zlasti na konjih, ki predajajo sporočilo drug drugemu: vse štafete so pravočasno dosegle cilj / poštna štafeta
● štafeta mladosti v socializmu pri kateri je izbran mladinski delegat v imenu mladine, narodov in narodnosti Jugoslavije izročil štafetno palico predsedniku Titu, po njegovi smrti pa predsedniku Zveze socialistične mladine Jugoslavije ob dnevu mladosti; pog. štafeta mladosti je prenočila v Novem mestu udeleženci štafete mladosti

SSKJ²

štaféten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na štafeto: štafetni tek; tekmovati v štafetnem plavanju / tekmovalec preda štafetno palico palico določene velikosti, ki jo udeleženci štafete izročajo drug drugemu / izročiti komu štafetno palico umetniško izdelano votlo palico s pismom, poslanico
● ekspr. ko bom odšel drugam, bom predal štafetno palico tebi boš ti prevzel, nadaljeval moje delo

SSKJ²

štajercijánec -nca m (ȃ)
pristaš štajercijanstva: vnet štajercijanec

SSKJ²

štajercijánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na štajercijance ali štajercijanstvo: štajercijanska stranka / štajercijansko gibanje

SSKJ²

štajercijánstvo -a s (ȃ)
zgod., v prvi polovici 19. stoletja politično gibanje, ki si prizadeva ločiti Štajerce od drugih Slovencev: nastopati proti nemškutarstvu in štajercijanstvu; pristaš štajercijanstva

SSKJ²

štájerec -rca m (ȃ)
1. vino s Štajerskega: pili so štajerca
2. pog. vlak, ki vozi na Štajersko: peljati se s štajercem

SSKJ²

štájeriš -a m (ȃ)
ljudski ples v tričetrtinskem taktu, pri katerem se plesalci vrtijo pod dvignjenimi rokami: plesati štajeriš
// skladba za ta ples:

SSKJ²

štájerka -e ž (ȃ)
kokoš štajerske pasme: štajerke dobro nesejo

SSKJ²

štájerski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Štajerce ali Štajersko: štajerski hribi; štajerska dežela / štajerska narečja / štajerska kokoš kokoš jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc; štajerska vina / štajersko-koroška meja
♦ vet. štajerska pasma pasma kokoši jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc

štájersko

prisl.:

govoriti (po) štajersko

SSKJ²

štájerščina -e ž (ȃ)
štajersko narečje: govoriti štajerščino; gorenjščina in štajerščina

SSKJ²

štákora -e ž (á)
nav. mn., nar. hodulja: hoditi na štakorah

SSKJ²

štála -e ž (á)
1. pog. hlev: živina v štali se je oglašala / hlapec je spal na slami v štali
● pog. njegova soba je prava štala je zelo umazana, zanemarjena
2. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu neurejen, neprijeten položaj: delati štalo; pri kraji avta so ga zalotili policaji in mu naredili štalo / cela štala; prava, totalna, velika štala

SSKJ²

štálica -e ž (á)
nižje pog. hlevček: v štalici je imela zajce
● najprej štalica, potem kravica najprej je treba imeti stanovanje, materialno osnovo, potem se šele poročiti

SSKJ²

štalínka -e ž (ȋ)
nar. vzhodno svinjak2: čistiti štalinko

SSKJ²

štampíljka -e ž (ȋ)
1. priprava z gumijastim negativom določenega znaka, navadno pravokotne oblike: izdelovati štampiljke; vzeti štampiljko iz predala; štampiljka z znakom čebelice; štampiljka in blazinica
2. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti štampiljko / uradna štampiljka
● pog. planinska koča ima svojo štampiljko svoj žig
♦ adm. datumska, delovodna štampiljka

SSKJ²

štámprl -a m (á)
nižje pog. šilce2: štamprl pelinkovca

SSKJ²

štánca -e ž (ȃ)
teh. stiskalnica z vstavljenim orodjem za štancanje: štanca je počila, se je zlomila / izrezovalna, oblikovalna, rezilna štanca

SSKJ²

štáncanje -a s (ȃ)
glagolnik od štancati: štancanje sponk / tehnika štancanja

SSKJ²

štáncar -ja m (ȃ)
kdor štanca: zaposliti štancarja
● nar. primorsko štancarji so klesali kamen kamnoseki, klesarji

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

štáncati -am nedov. (ȃ)
teh. na stiskalnici serijsko izrezovati, obrezovati, oblikovati predmete, navadno iz pločevine: štancati sponke / štancati aluminij

štáncan

-a -o:

štancani izdelki

SSKJ²

štandard
življenjska raven:gl. standard2

SSKJ²

štánga -e ž (ȃ)
nižje pog. železna palica, drog: delati s štango luknje v zemljo; odriniti splav z dolgo štango / štanga za stepanje preprog; štanga pri moškem kolesu
● pog. držati komu štango ščititi ga, podpirati ga pri njegovem navadno negativnem delovanju, ravnanju; nar. pripeti vola k štangi k ojesu; star. kupiti štango tobaka paličico zvitega tobaka za žvečenje

SSKJ²

štànt štánta m (ȁ á)
1. nižje pog. stojnica: postaviti štant; kupiti, prodajati na štantu / lectarski štant
2. nar. del kozolca med dvema stebroma; okno: kozolec s štirimi štanti
● star. dati, vzeti kmetijo v štant v najem; lov. žarg. čakati gamsa na štantu na čakališču; star. biti v štantu pri kom stanovati v tuji, najeti hiši

SSKJ²

štántar -ja m (ȃ)
nižje pog. prodajalec na stojnici: kupiti pri štantarju

SSKJ²

štápa -e ž (á)
nar. gorenjsko stopnica: iti po štapah v klet
// stopnici podoben del pri leseni ograji, plotu, namenjen za prehod ljudi: stopiti na štapo

SSKJ²

štart ipd. gl. start ipd.

SSKJ²

štátljiv -a -o prid. (ȃ)
nar., navadno v zvezi s konj neubogljiv, trmast pri vodenju: kupil je štatljivega konja

SSKJ²

štatut ipd. gl. statut ipd.

SSKJ²

štedílnik -a m (ȋ)
1. naprava z železno ploščo za kuhanje in ogrevanje: zakuriti štedilnik, v štedilniku; pobrati pepel iz štedilnika; postavila je lonec na štedilnik / zidani, železni štedilnik; štedilnik na drva, premog
2. v zvezah: električni, plinski štedilnik naprava za kuhanje z električno energijo, na plin: izključiti, vklopiti štedilnik / električni štedilnik s štirimi grelnimi ploščami; kombinirani štedilnik za kuhanje z električno energijo in na plin; kuhinja s plinskim štedilnikom

SSKJ²

štedílnikov -a -o (ȋ)
pridevnik od štedilnik: očistiti štedilnikovo ploščo

SSKJ²

štedílniški -a -o (ȋ)
pridevnik od štedilnik: izdelovati štedilniške plošče

SSKJ²

štéditi -im nedov. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. varčevati: za koga štedite, saj nimate otrok; z možem sta dolgo štedila / štediti pri hrani, obleki; štediti s papirjem
● knjiž. ni štedil jezika upal si je povedati, kar je mislil, da je prav; knjiž. malo bolj štedi svoje moči ne pretiravaj z napori; knjiž. če so dobro delali, ni štedil s pohvalo jih je rad pohvalil

SSKJ²

štedljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. varčen: štedljiv človek; bila je skrbna in štedljiva gospodinja

štedljívo

prisl.:

štedljivo ravnati z denarjem

SSKJ²

štedljívost -i ž (í)
knjiž. varčnost: znan je po svoji delavnosti in štedljivosti

SSKJ²

štédnja -e ž (ẹ́)
knjiž. varčevanje: navajati otroke na štednjo / štednja blaga, denarja; štednja z električno energijo

SSKJ²

štéfan -a m (ẹ́)
pog. dvolitrska steklenica, navadno za vino: točiti iz štefana; na mizi jih je že čakal poln štefan / štefan mošta, vina / dati za štefan plačati pijačo v kaki druščini

SSKJ²

štefánji -a -e prid. (ȃ)
nar., v krščanskem okolju, v zvezi štefanji dan praznik sv. Štefana 26. decembra:

SSKJ²

štéfanovo -ega s (ẹ́)
nar., v krščanskem okolju praznik sv. Štefana 26. decembra: bilo je na štefanovo

SSKJ²

šteflét -a m (ẹ̑)
nav. mn., zastar. polvisoki čevelj brez vezalk, z vstavljeno elastiko za lažje obuvanje: obuti šteflete

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

štefnjáti -ám nedov. (á ȃ)
nižje pog. stikati2, iskati: bil je jezen, ko je videl, da so mu štefnjali po kovčku / ljudje so štefnjali po razstavljenih izdelkih, kupil pa ni nihče ničesar

SSKJ²

štéhvanje -a s (ẹ̄)
etn. šega, da jezdeci v diru razbijajo na kol nasajen sodček, znana v Ziljski dolini: zmagovalec v štehvanju; štehvanje in rej pod lipo / ziljsko štehvanje

SSKJ²

štéhvati -am nedov. (ẹ̄)
etn. sodelovati kot tekmovalec pri šegi, da se med ježo v diru razbija na kol nasajen sodček: letos je prvič štehval

SSKJ²

štéhvovec -vca m (ẹ̄)
fant, ki štehva: dober štehvovec / ziljski štehvovec

SSKJ²

štékanje -a s (ẹ̄)
jezikosl. dodajanje glasu š pred kazalnimi zaimki in prislovi, ki se začenjajo s t: štekanje v podjunskem narečju

SSKJ²

štékati -am nedov. in dov. (ẹ̄) pog.
razumeti: nič ne štekati; štekati poanto, situacijo

štékati se

nedov.

biti s kom v takem odnosu, da ni medsebojnega nasprotovanja, motenj:

dobro se štekati z vsemi

so kot družina: pogovarjajo in družijo se, nasploh se štekajo

SSKJ²

štêkelj -klja m (é) star.
1. tečaj: sneti vrata s štekljev
2. železna konica na palici: med hojo je s štekljem udarjal ob kamenje na poti
● nar. šteklji na njivi strnišče

SSKJ²

štekljáč -a m (á)
star. rokovnjač: štekljač je ukradel z dvorišča kokoš

SSKJ²

štekljáča -e ž (á)
star. palica z železno konico na enem koncu: pri hoji se je opiral na grčavo štekljačo; pastir je s štekljačo zganjal ovce v stajo

SSKJ²

štekljáčar -ja m (ȃ)
star. rokovnjač: ni hodil po samotnih poteh, ker se je bal štekljačarjev

SSKJ²

štekljáti -ám nedov. (á ȃ)
agr. odstranjevati osine pri ječmenovem zrnju: nekatere mlatilnice so tudi štekljale

SSKJ²

štemáti -ám [štəmati] nedov. (á ȃ)
star. ceniti1: že od nekdaj ga je zelo štemal
● star. naj vedo, da jo štemam imam rad, ljubim

štemáti se

biti domišljav, prevzeten:

nikar se tako ne štemaj zaradi tega

štemán

-a -o:

kako je ta človek šteman

prisl.: štemano se držati

SSKJ²

štêmpelj -plja m (é)
1. nižje pog. žig, pečat: na pogodbo so morali pritisniti še štempelj
2. zastar. kolek: kupiti štemplje za na prošnjo

SSKJ²

štempíhar -ja m (ȋ)
star. zelo močen človek: takle štempihar jih bo že ugnal

SSKJ²

štempljáti -ám dov. in nedov. (á ȃ)
nižje pog. žigosati: štempljati dokument

SSKJ²

šténga -e ž (ẹ̑)
nižje pog. stopnica: izklesati štenge v skale; na vsaki štengi je postal in počival; treba je popraviti nekaj šteng / štenge vodijo na podstrešje, v klet; pometati štenge

SSKJ²

štenkáriti -im nedov. (á ȃ)
nižje pog. zbadati, negodovati: ne marajo ga, ker rad štenkari

SSKJ²

štépa -e ž (ẹ́)
nižje pog. (okrasni) šiv: poživiti obleko s štepami; ovratnik s štepo

SSKJ²

štépati -am nedov. (ẹ́)
nižje pog. šivati s šivalnim strojem: enakomerno, hitro štepati; krojiti in štepati / čevljar štepa gornje usnje na podplat ga prišiva s šivalnim strojem
// delati (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: štepati obrobo na ovratniku; štepati s svilo

SSKJ²

štêpih -íha m (é í)
nar. srednještajersko vodnjak (s talno vodo): zajeti vodo iz štepiha; korito pri štepihu

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

štéra -e ž (ẹ́)
nekdaj delo obrtnika na domu, navadno čevljarja, krojača, šivilje: takrat je bila v navadi štera / hoditi, priti v štero; pri sosedovih imajo čevljarja v šteri

SSKJ²

štêrling -a m (ȇ)
navadno v zvezi funt šterling denarna enota Velike Britanije; funt: plačati v funtih šterlingih / zlati funti šterlingi

SSKJ²

štêrlinški -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na funt šterling: šterlinška valuta / države šterlinškega območja nekdaj države, v katerih se uporablja za mednarodna plačila denarna enota Velike Britanije funt

SSKJ²

štérna tudi štírna -e ž (ẹ̑; ȋ)
nižje pog. vodnjak: na dvorišču so imeli cementno šterno; studenčnica in voda iz šterne; fant je zabit kot šterna zelo

SSKJ²

štérnica tudi štírnica -e ž (ẹ̑; ȋ)
etn., v zvezi v šternico gledati otroška igra, pri kateri igralec z robcem udari enega izmed v krogu stoječih igralcev, ta pa ga mora potem skušati uloviti:

SSKJ²

štétev -tve ž (ẹ̑)
zastar. štetje: pri štetvi vedno uporablja prste; po zadnji štetvi je bilo v mestu petdeset obrtnikov; štetev prebivalcev

SSKJ²

štéti štêjem nedov. (ẹ́ ȇ)
1. imenovati števila po vrsti: otrok že zna šteti; šteti od ena do sto; šteti na prste
2. ugotavljati število česa: šteti drevesa na vrtu; volilna komisija je štela glasove; šteti hiše ob cesti; štel je, koliko dni je še do novega leta; od zdaj se bo vse blago štelo, da ne bo goljufije preštevalo; trikrat so se šteli, če so vsi / vojna leta se mu za pokojnino štejejo dvojno / šteti denar
3. s števnikom ali z izrazom količine izraža, da so pri osebku sestavine, deli v takem številu, kot ga nakazuje števnik ali izraz količine: garnitura šteje več elementov; njegova knjižnica je štela več tisoč knjig; mesto šteje sto tisoč prebivalcev; odbor šteje petnajst ljudi
4. upoštevati pri štetju, številu česa: ali mene ne boste šteli zraven; če ne štejem tebe, nas bo devet
// upoštevati, obravnavati v kaki celoti: pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz / ta opravila štejemo v redno zaposlitev; vsak tek posebej se šteje v končni vrstni red
5. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrščati: marsikdo bi se rad štel k umetnikom; šteti koga med slavne osebnosti; štel se je med njegove prijatelje / kite štejemo k sesalcem / z oslabljenim pomenom: štejejo ga k dobrim delavcem je dober delavec; star. srečnega se štejem, da sem vas spoznal srečen sem
// knjiž. spadati, soditi: k domačiji šteje tudi hlev; ljubezenski prizori štejejo med priljubljene pisateljeve motive; določiti, kaj šteje v redno delo; ta država šteje v skupino gospodarsko nerazvitih
6. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na stališče osebka; imeti: tako ravnanje štejem za napačno, žaljivo; štel jo je za zelo srečno; to mestno zemljišče se šteje za urejeno / sestri sta svojega brata šteli za nasprotnika; ne šteje ga več za sina; štel se je za Slovenca; to dejanje se je štelo za upor
● ekspr. šteje samo dokaz, drugo ne upošteva se; ekspr. njegovi romani (nekaj) štejejo so pomembni, dobri; v takih razmerah noben predpis več ne šteje ne velja; ekspr. že štejem dneve do počitnic nestrpno čakam počitnice; ekspr. gospodar ji je štel grižljaje pazil, da ne bi veliko pojedla; ekspr. šteti komu kosti zelo ga pretepati, tepsti; knjiž. dekle šteje dvajset let je staro; šteti komu kaj v dobro, v zlo, za slabo upoštevati, da je kdo kaj dobrega, zlega, slabega naredil; šteli so, da smo si v sorodu imeli so nas za sorodnike; drži se, kot da ne zna do pet šteti nevedno, naivno; ekspr. tako je suha, da bi ji lahko rebra štel zelo

štéti se

nar.

biti domišljav, prevzeten:

sosed se šteje

kaj se boš štela, saj nisi nič posebnega

štéti si

z oslabljenim pomenom, v zvezi z v

izraža priznanje velike vrednosti ali veljave:

v čast si štejem, da ste prišli

v posebno prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami

štejem si v srečo, da sem te našla

/ tega si ne moreš šteti v (veliko) zaslugo

štét

-a -o:

šteti dnevi so že minili

štet je med najboljše delavce

●

ekspr. dnevi so mu šteti kmalu bo umrl; sam.: opozarjati na značilnosti štetega

SSKJ²

štetínec -nca m (ȋ)
agr. poznojesensko jabolko rdeče ali zelene barve: obirati štetince

SSKJ²

štétje -a s (ẹ́)
glagolnik od šteti 1, 2: otrok štetja še ne obvlada; ritmično štetje pri plesu / pri štetju se pogosto zmoti; hitro, natančno, površno štetje; štetje črk v brzojavki; štetje gumbov, izdelkov; štetje let; jutranje štetje otrok pred športno vzgojo preštevanje; vsota vseh štetij; označiti začetek štetja od sto nazaj / izvesti štetje prebivalstva popis / ljudsko štetje / po najnovejšem štetju ima država dvajset milijonov prebivalcev
♦ mat. dekadni način štetja
// v zvezi naše štetje izraža, da se izhodiščno leto veže z nastopom krščanstva: naše štetje se razlikuje od mohamedanskega / našega štetja ali po našem štetju; leta 10 pred našim štetjem

SSKJ²

štévčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na števec 1: števčni mehanizem; števčno ohišje / števčna delavnica / števčna tarifa

SSKJ²

štévec -vca m (ẹ̄)
1. priprava za merjenje porabe česa na osnovi štetja, zaznamovanja enot kake množine: števec teče, se ustavi; namestiti, zamenjati števec; odčitati s števca, na števcu; številke na števcu / električni, plinski, vodni števec / dvotarifni števec ki meri porabljeno električno energijo ločeno glede na dve različni tarifi
2. kdor se poklicno ukvarja s štetjem, preštevanjem: biti števec v skladišču; števec denarja
3. mat. število nad ulomkovo črto: pomnožiti števec in imenovalec z istim številom
♦ avt. kilometrski števec priprava, ki kaže število prevoženih kilometrov; elektr. časovni števec priprava za merjenje časa odjemanja električne energije; enofazni števec; indukcijski števec ki deluje na izmenični električni tok; števec elektrine; fiz. Geigerjev ali geigerski števec priprava za zaznavanje ionizirajočih delcev, žarkov; scintilacijski števec priprava za ugotavljanje ionizirajočih delcev in merjenje njihove energije glede na bliske, ki jih povzročajo v snovi; ptt števec pogovorov elektromagnetna priprava za ugotavljanje električnih impulzov, ki ustrezajo številu pogovornih enot v telefonskem prometu

SSKJ²

štéven -vna -o prid. (ẹ̄)
ki je za štetje, preštevanje: za tako delo imajo poseben števni stroj; namestiti števno napravo / na dan volitev so že zgodaj odprli števna mesta

SSKJ²

števílce -a s (ī)
ekspr. manjšalnica od število: številce njegove družine se je povečalo; pred seboj je imel le majhno številce popisanih listov

SSKJ²

števílčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na številke ali števila: upoštevati številčne podatke; številčni prikaz stanja; zapisati s številčnimi šiframi / številčna omejitev vpisa na univerzo; ugotoviti številčno stanje živine / številčna sestava komisije; določiti stvarem številčno razmerje / številčni znaki / kljub številčni majhnosti so se uveljavili; bali so se njihove številčne premoči
♦ glasb. številčna opera opera, sestavljena iz zaključenih glasbenih točk, navadno zaporedno oštevilčenih; mat. številčna vrednost vrednost kake številke na določenem mestu v številu; številčna vsota vsota vseh številk kakega števila; šol. številčna ocena ocena, ki označuje učni uspeh s številko; teh. številčni kod

števílčno

prisl.:

izobraženstvo številčno narašča

ta narod številčno upada

številčno močnejši nasprotnik

čeprav je zbor številčno šibek, je glasovno zelo ubran

SSKJ²

števílčenje -a s (ī)
glagolnik od številčiti: biti natančen pri številčenju paketov; številčenje in sortiranje

SSKJ²

števílčiti -im nedov. (í ȋ)
označevati s številko, navadno z zaporedno: številčiti hiše, hlode

SSKJ²

števílčnica -e ž (ȋ)
1. del priprave z določenimi znaki, navadno s številkami: pogledati na številčnico; svetloba lajša branje rezultatov na številčnici; kazalec se je premikal po številčnici navzgor; številčnica stenske ure; številčnica na telefonskem aparatu
2. del računskega stroja s tipkami: popraviti številčnico
3. uganka, pri kateri posamezna številka v polju lika pomeni eno, vedno isto črko:

SSKJ²

števílčnik -a m (ȋ)
del priprave z določenimi znaki, navadno s številkami; številčnica: opazovati nihanje kazalca po številčniku; ura z obdrgnjenim številčnikom; vrgel je kroglico na številčnik rulete
♦ elektr. sestavni del števca, ki kaže merjeno količino; gozd. kladivo s premakljivimi železnimi številkami za označevanje dreves, hlodov; ptt priprava na telefonskem ali telegrafskem aparatu za avtomatsko izbiranje želenega telefonskega ali telegrafskega priključka v avtomatski centrali

SSKJ²

števílčnost -i ž (ȋ)
1. dejstvo, da je česa razmeroma veliko število: številčnost še ni jamstvo za kvaliteto; delavski razred je postal odločilna sila tudi po svoji številčnosti / zavest o številčnosti jim daje pogum
2. številčno stanje, število: ugotavljati številčnost prebivalstva / podatki o številčnosti vojaških oddelkov

SSKJ²

števílen -lna -o prid., števílnejši (ȋ)
1. mn. ki izraža veliko število oseb, stvari kake celote: poleg številnih domačih razstavljavcev so na sejmu sodelovali tudi tuji; med članki so bili najštevilnejši tisti o zdravilnih rastlinah; po vojni so bile obnovljene številne vasi na Dolenjskem; številna mesta v knjigi so nerazumljiva
// ki izraža veliko število oseb, stvari sploh: naredil je številne poskuse; njegove številne razprave; okrasiti stanovanje s številnimi slikami
2. ki dosega visoko stopnjo glede na število enot; velik: prvi razred je letos številen; tako številne družine so zdaj redke; imeti številno knjižnico / biti zadovoljen s številno udeležbo; sam.: številni mislijo drugače; s številnimi se je posvetoval, pa se še vedno ni mogel odločiti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

števíliti -im nedov. (í ȋ)
star. računati: učil jih je brati, pisati in malo številiti / številil je, koliko bo dobil od prodaje volov
// šteti, preštevati: številila je njegove napake

SSKJ²

števíljenje -a s (ī)
glagolnik od številiti: ni se hotel mučiti s številjenjem / ustno številjenje / rezultati zadnjega številjenja prebivalcev

SSKJ²

števílka -e ž (ȋ)
1. znak za število: napisati številko; ura s pozlačenimi, velikimi številkami; številka šest; številke in črke / zaporedna številka / število s tremi številkami
// navadno s prilastkom tak znak, več takih znakov
a) za označevanje zaporedja česa: označiti strani s številkami; številka naročilnice, računa; številka srečke je 23786; navajati člen številka 7 državne pogodbe / vpisna številka
b) za razločevanje istovrstnih stvari po velikosti: na zalogi imajo vse številke čevljev, oblek; majhne, velike številke; ključ, kvačka številka pet; številka preje, sukanca / nosi številko dvainštirideset oblačila te velikosti; konfekcijska številka
c) za razločevanje istovrstnih stvari sploh: peljati se z avtobusom številka dve; klavirski koncert številka [št.] 5 v D-duru; soba številka 226 / hišna številka; inventarna, serijska, tovarniška številka / osebna številka [PIN] osebna številska koda, navadno štirimestna, ki posamezniku omogoča uporabo plačilne kartice, mobilnega telefona / faksna številka številka za telekomunikacijsko povezavo s faksom
2. pog. število: matematika se ukvarja s številkami / liha, soda številka; nizka, visoka številka majhna, velika vrednost števila
3. nav. mn., nav. ekspr. številčni podatki: številke kažejo na padec proizvodnje; statistične številke o razvoju prebivalstva; prikaz gospodarskega stanja v številkah / številke govorijo dovolj jasno; okrogle, orientacijske številke
4. navadno s prilastkom vsak od izvodov ene izdaje kakega tiskanega dela, publikacije, označen z zaporedno številko: prva številka je razprodana; slavnostna številka revije; torkova številka časopisa; nova številka Sodobnosti; letnik ima dvanajst številk / bere le tekoče številke
5. pog. listek, ploščica z zaporedno številko: pacienti so oddali zdravstvene knjižice in dobili številke; izgubiti številko; potegniti številko pri žrebanju; garderobna številka
● ekspr. nočemo biti le številke nepomembni, brezpomembni ljudje; šport. žarg. pravkar je startala številka tri tekmovalec s startno številko tri; ekspr. tja smo šli le za številko da bi bilo tam več ljudi; pog. zavrtel je napačno številko klicno številko; publ. rdeče številke ki kažejo izgubo v delovni organizaciji, gospodarstvu nasploh; ekspr. stroški so dosegli zelo visoke številke so zelo veliki; ekspr. ona je evropska drsalka številka ena najboljša; ekspr. sovražnik številka ena največji; vas je imela dvajset številk dvajset hiš; ključavnica na številke ki se odpira tako, da se poišče določena kombinacija številk
♦ adm. delovodna številka zaporedna številka spisa v delovodniku; enotna matična številka občana [EMŠO] osebna identifikacijska številka, pod katero je evidentiran državljan v svoji matični državi; biblio. dvojna številka ena, ki šteje za dve; geod. parcelna številka številka parcele v katastrski mapi; mat. arabske številke tipa 1, 2, 3; rimske številke tipa I, V, X; ptt interna (telefonska) številka številka posameznega telefonskega aparata zasebne telefonske centrale; karakteristična številka za vzpostavitev zveze z določenim krajem, značilna številka; klicna številka znak iz več številk, na podlagi katerega se dobi zaželena telefonska ali telegrafska zveza; poštna številka številka posamezne pošte, s katero je določen njen geografski položaj; telefonska številka klicna številka; šport. startna številka; tekst. metrična številka ki izraža število metrov enega grama vlakna ali preje

SSKJ²

števílkar -ja m (ȋ)
ekspr. kdor se ukvarja s številkami, računanjem: to je pust številkar

SSKJ²

števílkica -e ž (ȋ)
manjšalnica od številka: njegove številkice je težko razločevati

SSKJ²

števílnica -e ž (ȋ)
star. številčnica: številnica stenske ure
♦ šol. slika, sestavljena iz znakov, urejenih na določen način, kot pomagalo pri učenju računstva, računanja

SSKJ²

števílnik -a m (ȋ)
številčnica: pogledal je na številnik svoje žepne ure; zvonik z velikimi številniki na vseh štirih straneh

SSKJ²

števílnost -i ž (ȋ)
dejstvo, da je kaj številno: izredna številnost ponovitev predstave; začudeni so bili nad številnostjo poslušalcev / ta mrčes je zaradi svoje številnosti zelo nadležen
● kolikšna je številnost prekrškov število

SSKJ²

števílo -a s (í)
1. kar izraža, koliko enot kaj obsega: povedati število; zapisati število z besedo, s številko; računati s števili; majhno število; število nič; poštevanka števila tri / nizko, visoko število majhna, velika vrednost števila / dokazati svojo trditev s števili s številkami / ekspr. tri tisoč petsto je okroglo število / simbolno število po ljudskem verovanju ki se mu pripisuje skrivnosten, mističen pomen
2. s prilastkom količina, izražena s številkami: število njegovih prekrškov narašča; število naročnikov se je podvojilo, povečalo, zmanjšalo; ugotoviti število preživelih; majhno, precejšnje, ekspr. skromno število zaposlenih; skupno število najdenih predmetov; število stalnih zob je dvaintrideset / dobil je največje število nagrad; ekspr. nepregledno število gledalcev zelo veliko / priti v velikem številu; publ. zbora so se udeležili v polnem številu vsi / učenci, petintrideset po številu, so pripravili razstavo fotografij
// ekspr., v prislovni rabi, v zvezi brez števila izraža veliko količino: bilo jih je brez števila; dala mu je brez števila nasvetov; brez števila ur je porabila za zbiranje gradiva
● star. vzeti v število revne in bolne upoštevati; ekspr. on je zraven samo za število je nepomemben, brezpomemben; zato, da bi jih bilo več
♦ fiz. kvantno število ki določa energijo atoma, molekule; Machovo število ki pove, kolikokrat je hitrost telesa v plinu večja od hitrosti zvoka v enakih okoliščinah; magično število število protonov ali nevtronov v atomskem jedru, ki ima za posledico posebno obstojnost jedra; jezikosl. (slovnično) število slovnična kategorija za izražanje količine vrednosti ena, dve ali več; kem. atomsko število ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu; masno število vsota protonov in nevtronov v atomskem jedru; mat. deliti, množiti, odštevati, seštevati števila; algebraično število; celo, decimalno, mešano število; dvomestno, enomestno število; dvoštevilčno število; enoimensko, istoimensko, raznoimensko število; iracionalno število ki se ne da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili; kompleksno število ki je vsota realnega in imaginarnega števila; liho, sodo število; Ludolfovo število ki izraža razmerje med obsegom in premerom kroga; pi; mersko število ki izraža, kolikokrat je merjena količina večja od merske enote; naravno število iz zaporedja 1, 2, 3 itd.; negativno število manjše od nič; občno število ki se piše s črko; okrajšano število pri katerem so izpuščene zadnje decimalke; periodično število v katerem se decimalke ponavljajo; posebno število ki se piše s številko; pozitivno število večje od nič; racionalno število ki se da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili; realno število celo število, ulomek ali iracionalno število; recipročni števili katerih produkt je enak ena; relativno število ki ima predznak; sestavljeno število; teorija števil teorija, ki raziskuje naravna števila in odnose med njimi; teh. oktansko število ki izraža odpornost bencina proti klenkanju; zgod. rimsko število v srednjeveških listinah ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu

SSKJ²

števílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na število: številski simboli, znaki; spremeniti besedilo v številsko nalogo
♦ mat. številski poltrak poltrak, na katerem so od števila nič ali negativna ali pozitivna števila; številski sistem sistem, ki ima za osnovo določeno število; desetiški, dvojiški številski sistem; številska premica premica, na kateri se ponazarjajo realna števila tako, da ustreza vsaki točki po eno število in temu številu ista točka

števílsko

prisl.:

izraziti številsko

SSKJ²

štévka1 -e ž (ẹ̄)
ženska, ki se poklicno ukvarja s štetjem, preštevanjem: zaposlena je v banki kot števka denarja

SSKJ²

štévka2 -e ž (ẹ̑)
knjiž. posamezen znak v številki; cifra: številke zapisujemo s števkami

SSKJ²

štévnik -a m (ẹ̑)
jezikosl. pregibna beseda, ki izraža količino: določiti števniku obliko; sklanjati števnik / glavni števnik ki izraža količino štetega; ločilni števnik ki opozarja na različnost štetega; množilni števnik ki izraža, koliko ponovitev ima stvar ali koliko vrst je te stvari; vrstilni števnik ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti
♦ elektr. del številčnika, ki kaže rezultat merjenja

SSKJ²

števnína -e ž (ī)
pristojbina za štetje, preštevanje: plačati števnino

SSKJ²

štévniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na števnik: števniška sklanjatev / števniški prilastek, prislov

SSKJ²

štévnost -i ž (ẹ́)
jezikosl. lastnost samostalnikov, ki se kaže v njihovi vezljivosti z glavnimi števniki:

SSKJ²

štibál -a m (ȃ)
nav. mn., star. zgornji del škornja; golenica: korobač je vtaknil za štibale; nagubani, visoki štibali
// škorenj: novi štibali

SSKJ²

štibála -e ž (ȃ)
nav. mn., star. zgornji del škornja; golenica: potegniti pismo izza štibale; nosil je škornje s štibalami do kolen
// škorenj: stare štibale

SSKJ²

štíbelc -a [štibəlc] m (ȋ)
1. nar. manjša soba z vhodom iz glavnega stanovanjskega prostora v kmečki hiši, navadno za spanje: otroci so spali v štibelcu; hiša in štibelc
2. pog. manjša, preprosta soba: v tem štibelcu si bo uredil delovno sobo

SSKJ²

štíbla -e ž (ȋ)
nižje pog. steblo: porezati štible; suha štibla / krompirjeve štible

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

štíbra -e ž (ȋ)
1. v fevdalizmu podložniška denarna dajatev zemljiškemu gospodu: kmetje so plačevali visoke štibre in druge dajatve
2. star. davek: plačevati štibro

SSKJ²

štífta -e ž (ȋ)
star. cerkvena ustanova, zlasti samostan: svoje premoženje je namenil za štifto

SSKJ²

štíftar -ja m (ȋ)
zlasti v 16. stoletju pripadnik verske ločine, ki se zavzema za ustanavljanje cerkev, samostanov in med zamaknjenjem pleše, skače: preganjanje štiftarjev

SSKJ²

štíftarstvo -a s (ȋ)
zlasti v 16. stoletju verska ločina, katere pripadniki se zavzemajo za ustanavljanje cerkev, samostanov in med zamaknjenjem plešejo, skačejo: pojav štiftarstva

SSKJ²

štìh štíha m (ȉ í)
1. nižje pog. vbod (pri šivanju, vezenju): delati neenakomerne, velike štihe
2. igr. žarg. skupek kart, ki jih vsak igralec po enkrat izigra in jih vzame igralec z najmočnejšo karto; vzetek: prvi štih bo moj; nima še niti enega štiha

SSKJ²

štíharica -e ž (ȋ)
pog. lopata s koničastim ali ravnim listom za rezanje in obračanje zemlje; rezača: motika in štiharica / lopata štiharica

SSKJ²

štíhati -am nedov. (í)
pog. z lopato rezati in obračati zemljo: vse popoldne je štihal na vrtu; štihati in grabiti / štihati vrt; prim. lopatiti

SSKJ²

štíja medm. (ȋ)
nar., klic volu nazaj: štija, štija, je kričal

SSKJ²

štíkati -am nedov. (í)
nižje pog. vesti vezem: sestra rada štika; štikati s prejico, z volno

štíkan

-a -o:

obleka s štikanim ovratnikom

SSKJ²

štílarica tudi štílerica -e ž (ȋ)
voj. žarg. ročna bomba nemške izdelave z držajem: vreči štilarico

SSKJ²

štíma -e ž (í)
nižje pog. glas: imeti nizko, visoko štimo / ta pa ima štimo glasno govori; lepo poje

SSKJ²

štimánost -i ž (á)
star. domišljavost, prevzetnost: njegova štimanost jo je zelo motila

SSKJ²

štímati1 -am nedov. (ī)
nižje pog. pripravljati: štimati otroke za v šolo / v kuhinji je štimala večerjo
● nižje pog. kaj pa štimaš urejuješ, pripravljaš; nižje pog. tu nekaj ne štima ni v redu, se ne ujema

štímati se

živeti, imeti se:

kako se kaj štimate

lepo, skrbno se oblačiti:

kako se ta ženska štima

SSKJ²

štimáti2 -ám nedov. (á ȃ)
star. ceniti1: vprašaj ga, koliko štima konja / tega človeka vsi štimajo; zelo visoko se štima
● star. že dolgo štima sosedovo hčer ima rad, ljubi; star. jaz štimam, da ni pošten mislim

štimáti se

biti domišljav, prevzeten:

kaj se pa tako štimaš

štimán

-a -o:

ne bodi tako štiman

glej ga, kako je štiman

prisl.: štimano se držati, hoditi

SSKJ²

štímunga -e ž (í)
pog. razpoloženje, ozračje: slaba novica je pokvarila praznično, veselo štimungo / v vsaki družbi je znal ustvariti štimungo dobro razpoloženje / s to tehniko je slikarju uspelo doseči tipično spomladansko štimungo; otožna štimunga drame, pesmi občutje

SSKJ²

štipéndij -a m (ẹ́)
1. zastar. štipendija: prositi za štipendij
2. nekdaj sklad za pomoč zlasti študentom teologije: želel je, da se iz njegove zapuščine ustanovi več štipendijev / deželni, knežji štipendij
● Trubar je želel svojim rojakom zagotoviti mesto v štipendiju nekdaj v ustanovi, ki omogoča bivanje in daje oskrbo tistim študentom, ki jim je odobrena štipendija
♦ rel. (mašni) štipendij honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu

SSKJ²

štipéndija -e ž (ẹ́)
denarna pomoč, ki jo daje kaka ustanova, skupnost za šolanje, strokovno izpopolnjevanje: dati, odobriti komu štipendijo; imeti nizko štipendijo; zaprositi za štipendijo; prošnja, razpis za štipendijo / sklad za štipendije sklad za štipendiranje / kadrovska štipendija ki jo daje delovna organizacija za šolanje delavcev za svoje potrebe

SSKJ²

štipendíjski in štipéndijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́)
nanašajoč se na štipendijo ali štipendiranje: štipendijska vsota se je povečala / štipendijska pogodba; dogovoriti se za spremembe štipendijske politike; štipendijsko razmerje

SSKJ²

štipendíranje -a s (ȋ)
glagolnik od štipendirati: štipendiranje mladih nadarjenih matematikov / s pravilnim sistemom štipendiranja odpravljati socialne razlike med študenti / sklad za štipendiranje

SSKJ²

štipendírati -am nedov. in dov. (ȋ)
dajati štipendijo: štipendirati nadarjene dijake / ta delovna organizacija štipendira več gozdarjev

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

štipendíst -a m (ȋ)
kdor dobiva štipendijo: delovna organizacija bo zaposlila le svoje štipendiste; štipendist kemijskega inštituta; obveznosti štipendistov / Zoisov štipendist

SSKJ²

štipendístka -e ž (ȋ)
ženska, ki dobiva štipendijo: štipendistka Knafljeve ustanove / Zoisova štipendistka

SSKJ²

štipendítor -ja m (ȋ)
ustanova, skupnost, ki daje štipendijo: pogodba med štipendistom in štipenditorjem

SSKJ²

štirák -a m (á)
nekdaj avstrijski novec za štiri krajcarje: odprl je mošnjo in mu dal dva štiraka

SSKJ²

štiri gl. štirje

SSKJ²

štiri... ali štíri... in štiri... prvi del zloženk (ī)
1. nanašajoč se na število štiri: štiridelen, štiridneven, štiriglasje, štirikolesen
2. za štiri večji od vsote desetic, na katere se nanaša: štiriindvajset

SSKJ²

štiríca -e ž (í)
1. pog. številka štiri: izbrisati štirico / štirica vozi vsakih petnajst minut tramvaj, avtobus številka štiri
2. pog. pozitivna ocena (v šoli), za stopnjo nižja od odlične; prav dobro: dobiti štirico / nalogo je pisal za štirico
3. igralna karta s štirimi znaki: pikova štirica

SSKJ²

štíricilíndrski -a -o prid. (ī-í)
strojn. ki ima štiri cilindre, valje: štiricilindrski motor

SSKJ²

štíričetrtínski -a -o prid. (ī-ȋ)
glasb. ki obsega štiri četrtinke: štiričetrtinski takt

SSKJ²

štíričlánski -a -o prid. (ī-ȃ)
ki sestoji iz štirih članov: štiričlanska družina; štiričlansko atletsko zastopstvo

SSKJ²

štíridejánka -e ž (ī-ȃ)
gled. igra v štirih dejanjih: igrati, napisati štiridejanko

SSKJ²

štíridélen -lna -o prid. (ī-ẹ̑)
ki ima štiri dele: spremeniti štiridelno blazino v naslanjač / štiridelna omara

SSKJ²

štírideset -ih štev. (ȋ)
izraža število ali številko štirideset [40]: vozi štirideset kilometrov na uro; štirideset let star
● na dan štiridesetih mučencev v krščanskem okolju 10. marca
♦ pravn. dopolniti štirideset let pokojninske dobe

SSKJ²

štíridesetdánski -a -o prid. (ȋ-á)
rel., v zvezi štiridesetdanski post čas štiridesetih dni pred veliko nočjo; štiridesetdnevni post: začetek štiridesetdanskega posta

SSKJ²

štíridesetdnéven -vna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
rel., v zvezi štiridesetdnevni post čas štiridesetih dni pred veliko nočjo: začetek štiridesetdnevnega posta

SSKJ²

štírideseti -a -o štev. (ȋ)
ki v zapovrstju ustreza številu štirideset: praznovati štirideseti rojstni dan; naš tekmovalec se je uvrstil na štirideseto mesto
● knjiž. štirideseta [40.] leta prejšnjega stoletja od 1940 do 1950

SSKJ²

štíridesetléten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
1. star štirideset let: štiridesetleten moški
2. ki traja štirideset let: štiridesetletno delovanje organizacije

SSKJ²

štíridesetlétnica -e ž (ȋ-ẹ̑)
1. štirideseta obletnica: proslavljali so štiridesetletnico pisateljeve smrti
2. štirideset let stara ženska: prisedla je prikupna štiridesetletnica

SSKJ²

štíridesetlétnik -a m (ȋ-ẹ̑)
štirideset let star moški: bil je postaven štiridesetletnik

SSKJ²

štíridimenzionálen -lna -o prid. (ī-ȃ)
ki ima štiri dimenzije, razsežnosti: prostor in čas predstavljata štiridimenzionalen svet

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

štíridôben -bna -o prid. (ī-ó ī-ō)
glasb. ki obsega štiri dobe: štiridobni takt

SSKJ²

štíriglásen -sna -o prid. (ī-ā)
glasb. komponiran za štiri glasove: štiriglasni kanon; štiriglasna skladba / štiriglasno petje

štíriglásno

prisl.:

štiriglasno peti

SSKJ²

štíriglásje -a s (ī-ȃ)
glasb. glasbeni stavek za štiri glasove: štiriglasje in dvoglasje

SSKJ²

štíriindvájset -ih štev. (ī-ȃ)
izraža število ali številko štiriindvajset [24]: na naših cestah je bilo preteklih štiriindvajset ur mirno; poslušati poročila ob štiriindvajsetih 24h

SSKJ²

štíriindvájseti -a -o štev. (ī-ȃ)
ki v zapovrstju ustreza številu štiriindvajset: štiriindvajseti [24.] rojstni dan; vlak je odpeljal ob štiriindvajseti (uri) 24h

SSKJ²

štírikanálen -lna -o prid. (ī-ȃ)
elektr. štirisleden: štirikanalni magnetofon / štirikanalno predvajanje, snemanje

SSKJ²

štírikápen -pna -o prid. (ī-ȃ)
arhit., v zvezi štirikapna streha streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode:

SSKJ²

štírikápnica -e ž (ī-ȃ)
arhit. streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode: hiša s štirikapnico

SSKJ²

štírikolésen -sna -o prid. (ī-ẹ̑)
ki ima štiri kolesa: štirikolesen voziček; štirikolesna kočija; štirikolesna motorna vozila

SSKJ²

štírikolésnik -a m (ī-ẹ̑)
osebni avtomobil: novi modeli štirikolesnikov

SSKJ²

štirikót -a m (ọ̑)
štirikotna ploskev: štirikot dvorišča / smreke rastejo v štirikotu

SSKJ²

štírikóten -tna -o prid. (ī-ọ̑)
ki ima štiri kote: štirikoten ribnik; štirikotno jadro / štirikotna pila

SSKJ²

štírikótnik -a m (ī-ọ̑)
1. štirikotna ploskev: štirikotnik dvorišča
2. geom. lik, ki ima štiri kote: narisati štirikotnik

SSKJ²

štírikrák in štírikràk -áka -o prid. (ī-ȃ; ī-ȁ ī-á)
ki ima štiri krake: štirikraka zvezda

SSKJ²

štírikrat prisl. (ī)
izraža štiri ponovitve: štirikrat dve je osem; zmagali so štirikrat zapored / štirikrat večji stroški

SSKJ²

štírikraten tudi štírikráten -tna -o prid. (ī; ī-ā)
štirikrat tolikšen: nova konstrukcija zdrži štirikratno težo

SSKJ²

štírikrílen -lna -o prid. (ī-ȋ)
ki ima štiri krila: štirikrilna omara; štirikrilno okno / štirikrilno poslopje

SSKJ²

štíriléten -tna -o prid. (ī-ẹ̑)
1. star štiri leta: štirileten otrok
2. ki traja štiri leta: štiriletna praksa; šolanje je štiriletno
// ki je za dobo štirih let: skleniti štiriletno pogodbo
♦ agr. štiriletni kolobar kolobar, pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v štirih letih

SSKJ²

štirilétka -e ž (ẹ̑)
štiriletna doba, namenjena za dovršitev kakih načrtov: prva štiriletka je bila pomembna za razvoj industrije; drugo leto štiriletke

SSKJ²

štírilísten -tna -o prid. (ī-ȋ)
1. ki ima štiri liste: štirilistna rastlina / štirilistna brošura
♦ strojn. štirilistni vijak
2. um. ki ima obliko štiriperesne deteljice: štirilistni tloris cerkve; štirilistno okno

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

štírimésten -tna -o prid. (ī-ẹ̑)
mat. ki sestoji iz štirih mest: štirimestno število / štirimestna tabela

SSKJ²

štírimotóren -rna -o prid. (ī-ọ̄)
ki ima štiri motorje: štirimotorno letalo

SSKJ²

štírimotórnik -a m (ī-ọ̄)
štirimotorno letalo: štirimotornik se je spustil na letališče

SSKJ²

štírinadstrópen -pna -o prid. (ī-ọ̑)
ki ima štiri nadstropja: štirinadstropna hiša

SSKJ²

štírinadstrópnica -e ž (ī-ọ̑)
štirinadstropna hiša: streha štirinadstropnice

SSKJ²

štírinajst in štirinájst -ih štev. (ȋ; á)
izraža število ali številko štirinajst [14]: sedem in sedem je štirinajst / odhod vlaka ob štirinajst(ih) petnajst 1415 / vzel je štirinajst dni dopusta / obiskal te bom danes štirinajst dni / prva svetovna vojna se je začela leta štirinajst leta 1914

SSKJ²

štírinajstdnéven in štirinájstdnéven -vna -o prid. (ȋ-ẹ̑; á-ẹ̑)
ki traja štirinajst dni: štirinajstdneven dopust

SSKJ²

štirínajstdnévnik in štirinájstdnévnik -a m (ȋ-ẹ̑; á-ẹ̑)
vsakih štirinajst dni izhajajoča publikacija s specializirano vsebino: objaviti članek v štirinajstdnevniku; list bo izhajal kot štirinajstdnevnik

SSKJ²

štirinajsterák -a m (á)
lov. jelen, ki ima na vsakem rogu po sedem odrastkov: rogovje štirinajsteraka / nepravilni štirinajsterak ki ima na enem rogu sedem, na drugem pa manj odrastkov

SSKJ²

štírinajsti in štirinájsti -a -o štev. (ȋ; á)
ki v zapovrstju ustreza številu štirinajst: otroci od sedmega do štirinajstega leta; bilo je štirinajstega [14.] maja; delo je končal ob štirinajsti (uri) 14h / prva svetovna vojna se je začela štirinajstega leta leta 1914; štirinajsto [14.] stoletje od 1300 do 1400; sam.: pohod Štirinajste na Štajersko 14. divizije Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije

SSKJ²

štírinajstléten in štirinájstléten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑; á-ẹ̑)
1. star štirinajst let: štirinajstleten fant
2. ki traja štirinajst let: štirinajstletno obdobje

SSKJ²

štírinajstlétnica in štirinájstlétnica -e ž (ȋ-ẹ̑; á-ẹ̑)
1. štirinajsta obletnica: štirinajstletnica poroke
2. štirinajst let staro dekle: težave štirinajstletnice

SSKJ²

štírinajstlétnik in štirinájstlétnik -a m (ȋ-ẹ̑; á-ẹ̑)
štirinajst let star fant: štirinajstletniki in štirinajstletnice

SSKJ²

štirinájststo in štírinajststo -- štev. (á; ȋ)
navadno v letnicah izraža število ali številko tisoč štiristo [1400]: najti podatke v urbarju iz leta štirinajststo osemindevetdeset

SSKJ²

štírinóg -a -o prid. (ī-ọ̑ ī-ọ̄)
ki ima štiri noge: štirinoga žival / štirinoga miza

SSKJ²

štírinogàt -áta -o prid. (ī-ȁ ī-ā)
ekspr. štirinog: štirinogata žival

SSKJ²

štírinóžec -žca m (ī-ọ̑)
žival, ki ima štiri noge: dvonožci in štirinožci

SSKJ²

štírinóžen -žna -o prid. (ī-ọ̄)
1. ki ima štiri noge: štirinožna žival / štirinožen stol
2. v zvezi štirinožna hoja hoja po štirih nogah:

SSKJ²

štíriodstóten -tna -o prid. (ī-ọ̑)
ki znaša štiri odstotke: štiriodstotne obresti / štiriodstotno povečanje dohodka

SSKJ²

štíriógelnik -a [štiriogəlnik] m (ī-ọ̑)
knjiž. pokrivalo s štirimi ogli: pokril se je s štiriogelnikom

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

štírioglàt -áta -o prid. (ī-ȁ ī-ā)
ki ima štiri ogle: štirioglat stolp / štirioglata miza / štirioglat kos blaga

SSKJ²

štíriósen -sna -o prid. (ī-ọ̑)
teh. ki ima osem koles na štirih oseh: štiriosni potniški vagon

SSKJ²

štíriosmínski -a -o prid. (ī-ȋ)
glasb. ki obsega štiri osminke: štiriosminski takt

SSKJ²

štíripasôven -vna -o prid. (ī-ō)
urb., v zvezi štiripasovna cesta cesta s štirimi prometnimi pasovi: zgraditi štiripasovno cesto; nov odsek štiripasovne ceste

SSKJ²

štíripasôvnica -e ž (ī-ȏ)
štiripasovna cesta: gradnja, izgradnja štiripasovnice; odprtje novega odseka štiripasovnice; zožitev štiripasovnice v dvopasovnico; križišča, nadvozi na štiripasovnicah

SSKJ²

štíriperésen -sna -o prid. (ī-ẹ̑)
ki ima liste, sestavljene iz štirih lističev: štiriperesna deteljica

SSKJ²

štírirazréden -dna -o prid. (ī-ẹ̑)
ki ima štiri razrede, oddelke: ta šola je štirirazredna

SSKJ²

štírirazrédnica -e ž (ī-ẹ̑)
nekdaj štirirazredna šola: šola se je razširila v štirirazrednico

SSKJ²

štírirazséžen -žna -o prid. (ī-ẹ́ ī-ẹ̄)
ki ima štiri razsežnosti: štirirazsežna tvorba

SSKJ²

štírirób -a -o prid. (ī-ọ̑ ī-ọ̄)
ki ima štiri robove: štirirobo steblo

SSKJ²

štíriróben -bna -o prid. (ī-ọ̑)
ki ima štiri robove: štiriroben predmet

SSKJ²

štírirôčen in štíriróčen -čna -o prid. (ī-ō; ī-ọ̄)
ki se izvaja s štirimi rokami: štiriročna klavirska igra
♦ glasb. štiriročna skladba

štírirôčno

in štíriróčno prisl.:

igrati skladbo štiriročno

SSKJ²

štírirôgeljn in štírirógeljn -a -o [štirirogəljn] prid. (ī-ȏ; ī-ọ̑)
ki ima štiri roglje: štirirogeljne vile

SSKJ²

štíriséd in štírisèd -éda m (ī-ẹ̑; ī-ȅ ī-ẹ́)
šport. vozilo s štirimi sedeži, zlasti za bob, kajak: dvosedi in štirisedi / tekmovanje štirisedov

SSKJ²

štírisédežen -žna -o prid. (ī-ẹ̑)
ki ima štiri sedeže: štirisedežen avtomobil; štirisedežna kočija

SSKJ²

štírisédežnica -e ž (ī-ẹ̑)
osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji nameščene po štiri sedeže: zgraditi štirisedežnico; spodnja postaja štirisedežnice; tehnični pregled nove štirisedežnice; proga ob štirisedežnici

SSKJ²

štírisléden -dna -o prid. (ī-ẹ̑)
elektr. ki ima magnetni trak za štiri zvokovne sledi: štirisledni magnetofon / štirisledno predvajanje, snemanje

SSKJ²

štírisôben -bna -o prid. (ī-ō)
v zvezi štirisobno stanovanje stanovanje, ki ima štiri sobe: najel je štirisobno stanovanje

SSKJ²

štíristèzen -zna -o [štiristəzən] prid. (ī-ə̏)
ki ima štiri steze: štiristezno kegljišče / knjiž. štiristezna cesta štiripasovna cesta
♦ elektr. štiristezni magnetofon štirisledni magnetofon

SSKJ²

štíristo -- tudi -tih štev. (í)
izraža število ali številko štiristo [400]: pred štiristo leti; zgraditi vrtec za štiristo otrok

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

štíristolétnica -e ž (í-ẹ̑)
štiristota obletnica: praznovati štiristoletnico razglasitve mesta

SSKJ²

štíristòp -ópa m (ī-ȍ ī-ọ̄)
vrsta iz štirih vštric stoječih ali korakajočih oseb: prvi štiristop je odkorakal; razporediti se v štiristope; hoditi v štiristopih

SSKJ²

štíristópen -pna -o prid. (ī-ọ̑)
1. nanašajoč se na štiristop: štiristopna kolona tekmovalcev
2. štiristopenjski: štiristopni razvoj
3. lit. sestavljen iz štirih stopic: štiristopni verz

SSKJ²

štíristôpenjski -a -o [štiristopənjski] prid. (ī-ō)
ki ima štiri stopnje: štiristopenjski razvoj
♦ strojn. štiristopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na štiri različne vrtilne hitrosti; teh. štiristopenjska raketa raketa, ki ima štiri med seboj neodvisne sisteme raketnih pogonskih motorjev, ki delujejo časovno drug za drugim

SSKJ²

štíristópičen -čna -o prid. (ī-ọ̄)
lit. sestavljen iz štirih stopic: štiristopični verz

SSKJ²

štíristrán in štíristràn -ána -o prid. (ī-ȃ; ī-ȁ ī-á)
geom. ki ima za osnovno ploskev štirikotnik: štiristrana piramida, prizma

SSKJ²

štíristráničen -čna -o prid. (ī-á)
geom. ki ima za osnovno ploskev štirikotnik: štiristranična piramida, prizma

SSKJ²

štíristránski -a -o prid. (ī-á)
nanašajoč se na štiri strani: štiristransko nadzorstvo nad volitvami
♦ les. štiristranski skobeljnik skobeljnik za skobljanje s štirih strani hkrati

SSKJ²

štiríški -a -o prid. (ȋ)
mat. ki ima za osnovo število štiri: štiriški sestav

SSKJ²

štírištéven -vna -o prid. (ī-ẹ̄ ī-ẹ̑)
v zvezah: bot. štirištevni cvet cvet, pri katerem je vsako vretence iz štirih listov; min. štirištevna os simetrijska os, glede na katero je geometrijska tvorba štirikratno simetrična

SSKJ²

štírištevílčen -čna -o prid. (ī-ȋ)
mat. ki je iz štirih številk: štirištevilčno število

SSKJ²

štíritákten -tna -o prid. (ī-ȃ)
1. glasb. ki je iz štirih taktov: štiritakten ritmični motiv
2. strojn., navadno v zvezi štiritaktni motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem pride na štiri gibe bata en delovni gib: sodobni, varčni štiritaktni motorji; delovanje štiritaktnega motorja; kosilnica, skuter s štiritaktnim motorjem

SSKJ²

štíritisočák -a m (ī-á)
štiri tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na štiritisočak

SSKJ²

štíritónski -a -o prid. (ī-ọ̑)
težek štiri tone: štiritonsko nosilno ogrodje
// ki ima nosilnost štiri tone: štiritonski tovornjak

SSKJ²

štíriúren -rna -o prid. (ī-ȗ)
ki traja štiri ure: končati štiriurno delo

SSKJ²

štírivalénten -tna -o prid. (ī-ẹ̑)
kem. ki lahko veže štiri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini: štirivalentno žveplo

SSKJ²

štíriváljen -jna -o prid. (ī-ȃ)
strojn. ki ima štiri valje: štirivaljni motor

SSKJ²

štíriváljnik -a m (ī-ȃ)
motor, ki ima štiri valje: bencinski, dizelski štirivaljnik; dvolitrski štirivaljnik; vodno, zračno hlajeni štirivaljnik; prožnost in moč štirivaljnika

SSKJ²

štírivoglàt -áta -o prid. (ī-ȁ ī-ā)
star. štirioglat: štirivoglata miza

SSKJ²

štírivpréga -e ž (ī-ẹ̑)
vprega s štirimi živalmi: odpeljal se je s štirivprego / voditi štirivprego štiri v voz vprežene živali

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

štírivpréžen -žna -o prid. (ī-ẹ̑)
nanašajoč se na štirivprego: štirivprežni konji / štirivprežna kočija / štirivprežna vožnja

SSKJ²

štírivŕsten -tna -o prid. (ī-ȓ)
postavljen v štirih vrstah: štirivrstna razporeditev tekmovalcev
♦ agr. štirivrstni ječmen štirivrstnik; lit. štirivrstna kitica štirivrstična kitica

SSKJ²

štírivrstíčen -čna -o prid. (ī-ȋ)
ki ima štiri vrstice: štirivrstični napis
♦ lit. štirivrstična kitica

SSKJ²

štírivrstíčnica -e ž (ī-ȋ) lit.
1. štirivrstična kitica: pesem iz treh štirivrstičnic
2. štirivrstična pesem: zaslovel je z rimanimi štirivrstičnicami

SSKJ²

štírivŕstnik -a m (ī-ȓ)
agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v štirih vrstah:

SSKJ²

štírižílen -lna -o prid. (ī-ȋ)
elektr. ki je iz štirih žil: štirižilni kabel, vodnik

SSKJ²

štirják -a m (á)
1. zastar. kvadrat: hiše so stale v pravilnih štirjakih
2. nekdaj avstrijski novec za štiri krajcarje: dvajsetica in štirjak
3. nar. vzhodno prostorninska mera, navadno za vino, približno 140 l: štirjak vina
// sod za to mero:

SSKJ²

štirjáški -a -o prid. (á)
zastar. kvadraten: trg štirjaške oblike / štirjaški kilometer

SSKJ²

štírje štíri -i štev., tož. štíri (í)
1. izraža število štiri [4]
a) v samostalniški rabi: dvakrat dve je štiri; od desetih so ostali samo štirje; bil je sam proti štirim / ura je štiri; vstajati ob štirih zjutraj 4h; čakati od štirih do petih (popoldne) 16h / igrati v štirih; korakati po štiri in štiri tako, da so štirje v vrsti; žrebiček se je valjal po travi in brcal z vsemi štirimi z nogami
b) v prilastkovi rabi: knjiga je prevedena v štiri svetovne jezike; štiri tisoč; štiri ure hoda; komedija v štirih dejanjih; vozilo ima pogon na vsa štiri kolesa; pred štirimi leti / štirje letni časi; štiri strani neba
c) v medmetni rabi: otroci, začnimo: tri, štiri
// neskl. izraža številko štiri: oddaja na kanalu štiri; stanuje v bloku številka štiri; tekma se je končala s štiri proti ena / pog. v spričevalu ima same štiri prav dobre ocene
2. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vse štiri, po (vseh) štirih izraža položaj, ko je telo hkrati na rokah in nogah, kolenih: spustil se je na vse štiri, da je lahko zlezel pod mizo / hoditi, kobacati, plaziti se, ekspr. laziti po vseh štirih
3. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi z vsemi štirimi zelo, močno: z vsemi štirimi se je branil iti domov; ko so ga ujeli, se je otepal z vsemi štirimi / vsaki novosti se je upiral z vsemi štirimi
● ekspr. vse štiri je iztegnil od sebe udobno je legel, da bi se sprostil, odpočil; ekspr. bil je uspešen obrtnik, z vsemi štirimi na zemlji realen, trezen; pogovarjala se bova na štiri oči brez prič, zaupno; ekspr. vsega ne morem opraviti, saj nimam štirih rok ne morem opraviti toliko dela, kot se pričakuje, zahteva od mene; ekspr. vedno si je želel imeti svoje štiri stene, zidove bivališče, dom; ekspr. živi samo med štirimi stenami zelo osamljeno; veter je raznesel pepel na vse štiri strani, ekspr. na vse štiri vetrove izraža neurejeno, neusmerjeno premikanje iz središča
♦ obrt. krilo na štiri pole; šah. lovec na b4

SSKJ²

štírka1 -e ž (ī)
1. pog. številka štiri: napisati štirko / peljati se s štirko s tramvajem, avtobusom številka štiri
2. pog. pozitivna ocena (v šoli), za stopnjo nižja od odlične; prav dobro: dobiti štirko; v spričevalu ima samo dve štirki
3. igralna karta s štirimi znaki: križeva štirka
4. nar. vzhodno prostorninska mera, navadno za vino, približno 140 l: pridelal je deset štirk vina
// sod za to mero:

SSKJ²

štírka2 -e ž (í)
nižje pog. škrob: raztopiti žlico štirke v vodi

SSKJ²

štírkati -am nedov. (í)
nižje pog. škrobiti: štirkati ovratnike

SSKJ²

štirna ipd. gl. šterna ipd.

SSKJ²

štóber -bra m (ọ́)
nar. stojalo za goreče trske: v štobru bodo gorele trske, žerjavica bo žarela rdeče (V. Kavčič)

SSKJ²

štóf -a m (ọ̑)
nižje pog. debelejša volnena tkanina: obleka iz dobrega štofa

SSKJ²

štófast -a -o prid. (ọ̑)
nižje pog. ki je iz debelejše volnene tkanine: štofaste hlače

SSKJ²

štòk štôka m (ȍ ó)
1. nar. (koruzni) storž: oličkati štoke / koruzni štok
2. nižje pog. podboj: vzidati štoke

SSKJ²

štókati -am nedov. (ọ́ ọ̄)
nižje pog. dregati, suvati: štokati s palico v kopico sena / štoka ga s komolcem
● nar. dolenjsko štokati kuhano korenje, krompir za prašiče mečkati, tlačiti

SSKJ²

štókavec -vca m (ọ̄)
jezikosl. kdor govori štokavščino: štokavci in čakavci

SSKJ²

štókavski -a -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na štokavce ali štokavščino: štokavska književnost / štokavsko narečje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

štókavščina -e ž (ọ̄)
jezikosl. največja narečna skupina hrvaščine, srbščine in bosanščine z vprašalnim zaimkom što: posebnosti štokavščine; štokavščina, čakavščina in kajkavščina

SSKJ²

štókniti -em dov. (ọ́ ọ̑)
nižje pog. dregniti, suniti: štoknil ga je z ročajem

SSKJ²

štóla -e ž (ọ̑)
1. dolgemu, širokemu šalu podobno ogrinjalo, navadno iz krzna, tkanine: ogrnjena je bila s krzneno štolo; štola iz hermelina
2. rel. liturgično oblačilo v obliki širokega traku za okoli vratu kot znamenje duhovništva pri opravljanju bogoslužja: dati štolo okrog vratu; nositi štolo
3. pri starih Rimljanih dolgo, nagubano vrhnje oblačilo matron, navadno z rokavi: obleči štolo

SSKJ²

štolnína -e ž (ī)
rel. pristojbina, ki se plača ob različnih obredih: štolnina od pogreba, poroke

SSKJ²

štóp -a m (ọ̑)
zastonjska vožnja z avtomobilom, katerega voznik ustavi na prosilčev znak: priporočljivo je štopati v parih, čeprav se tako štop težje dobi; iti na štop

SSKJ²

štópanje in stópanje -a s (ọ̑)
glagolnik od štopati, ustavljati: prepovedati štopanje na avtocesti

SSKJ²

štópar tudi stópar -ja m (ọ̑)
kdor potuje s štopom: ustaviti štoparju; sprejeti v avtomobil štoparja; če voznik in štopar ne najdeta skupnega jezika, se potovanje lahko konča predčasno

SSKJ²

štóparica tudi stóparica -e ž (ọ̑)
ura, ki se sproži in ustavi s pritiskom na gumb: meriti čas tekmovalca s štoparico / elektronska štoparica

SSKJ²

štóparka tudi stóparka -e ž (ọ̑)
ženska, ki potuje s štopom: mlada štoparka je prisedla v audija; pobrati štoparko; skupina štopark ob cesti

SSKJ²

štóparski tudi stóparski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na štoparje ali štopanje: štoparski prostor; štoparska izkaznica; imel je veliko štoparskih izkušenj; štoparsko potovanje

SSKJ²

štópati1 -am in stópati -am nedov. (ọ̑)
pog. z dvignjenim prstom, roko ustavljati avtomobile za zastonjsko vožnjo: ves dan je štopal in nihče mu ni ustavil / zmenili smo se, da bomo skupaj štopali po Evropi potovali z avtoštopom

SSKJ²

štópati2 -am tudi stópati -am nedov. in dov. (ọ̑)
meriti čas s štoparico: začeti štopati

SSKJ²

štór -a tudi štòr štôra m (ọ̑; ȍ ó)
1. po podiranju drevja preostali del debla: štori so moleli iz zemlje; izkopati, izruvati štor; iz štorov so pognale mladike; zasadil je sekiro v štor; usedel se je na štor; grčav štor; trhel, votel štor; kaj stojiš kakor štor / bukov, hrastov štor / drevesni štor
2. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu: porezane zeljne glave je obrnila s štori navzgor / zeljni štor
● pog. klobuk jurčka je bil črviv, štor pa ne bet
3. slabš. neroden, okoren človek: to ti je pravi štor; ne bodi tak štor / kot psovka umakni se, štor nerodni

SSKJ²

štórast -a -o prid. (ọ̄)
slabš. neroden2, okoren: štorast človek; v družbi je precej štorast; štorast kot medved zelo / štorasti čevlji; spoznal ga je po štorasti hoji / štoraste noge / izmislil si je zelo štorast izgovor slab / kot psovka štor štorasti

štórasto

prisl.:

štorasto je opletal z rokami

SSKJ²

štórati -am nedov. (ọ̑)
gozd. razdirati (oglarsko) kopo, ko je oglje kuhano: začeti štorati

SSKJ²

štórček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od štor: iz štorčka debelca je pognala mladika / odrezati cvetači, zelju štorček / štorček gobe

SSKJ²

štórija -e ž (ọ́) pog.
1. zgodba, povest: napisati štorijo; poslušati, pripovedovati štorije; detektivske, pustolovske štorije; v romanu je opisana zapletena ljubezenska štorija
// nav. mn. neresnična pripoved, izmišljotina: to so same babje štorije; pripoveduje take štorije, da jim niti sam ne verjame
2. neprijeten dogodek, afera: to je bila umazana štorija
// doživljaj, dogodek: povedal je zabavno štorijo s potovanja / ujeli so ga, pa je bilo štorije konec
● ekspr. to je pa dolga štorija o tem bi se dalo veliko povedati; ekspr. kaj bi govoril, to je že stara štorija tako se navadno zgodi, tako stvari potekajo

SSKJ²

štórja -e ž (ọ́)
star. preproga, odeja, pletena iz ločja, trstike: pogrniti štorjo po tleh
● nar. preden so ometali strop, so pribili nanj štorjo štukaturo

SSKJ²

štórjica -e ž (ọ́)
pog. kratka zgodba, kratka povest: pripovedovati otrokom štorjice

SSKJ²

štórklja -e ž (ọ̑)
1. velika močvirska ptica selivka z belim perjem po telesu, črnimi perutmi in dolgimi golimi nogami: štorklja je gnezdila na strehi; štorklje so klopotale s kljuni; stoji na eni nogi kakor štorklja
● evfem. štorklja ti bo prinesla bratca rodil se ti bo bratec
♦ zool. bela, črna štorklja
2. med drugo svetovno vojno nemško enokrilno izvidniško letalo: štorklja preletava sovražnikovo ozemlje / nemška štorklja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

štorkljáč -a m (á)
ekspr. kdor nerodno, okorno hodi: le kako hodi ta štorkljač

SSKJ²

štorkljánje -a s (ȃ)
glagolnik od štorkljati: prebudilo ga je štorkljanje po stopnicah; zaslišal je štorkljanje v sosednji sobi / štorkljanje cokel, okovanih čevljev

SSKJ²

štórkljast -a -o prid. (ọ̑) ekspr.
1. neroden2, okoren: štorkljasta ženska / štorkljasti čevlji; prepoznala ga je po štorkljasti hoji
2. tak kot pri štorklji: človek s štorkljastimi nogami

SSKJ²

štorkljáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. hoditi z nerodnimi, okornimi koraki: ne štorkljaj, da ne zbudiš otroka; štorkljala je s prevelikimi čevlji; štorkljati po cesti, sobi
// hoditi, iti: kaj neprestano štorkljaš ven in noter

štorkljáje

štorkljaje so šli po stopnicah

štorkljajóč

-a -e:

štorkljajoč iti

na hodniku so se oglasili štorkljajoči koraki

vrsta štorkljajočih ljudi

SSKJ²

štorkljàv -áva -o prid. (ȁ á)
ekspr. ki hodi z nerodnimi, okornimi koraki: štorkljava ženska

štorkljávo

prisl.:

štorkljavo hoditi

SSKJ²

štórkljež -a m (ọ̑)
ekspr. neroden, okoren človek: s takim štorklježem si ne moreš nič pomagati / kot psovka štorkljež nerodni

SSKJ²

štórkljin -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na štorklje: dolge štorkljine noge / štorkljini mladiči / štorkljino gnezdo

SSKJ²

štórovec -vca m (ọ̄)
gozd. drevo, zraslo iz poganjka na štoru: posekati štorovce
// gozd iz takih dreves: hrastov štorovec

SSKJ²

štorovína -e ž (í)
les drevesnega štora: trhla štorovina

SSKJ²

štorôvje tudi štórovje -a s (ȏ; ọ̄)
več štorov, štori: suho borovo štorovje

SSKJ²

štórovka -e ž (ọ̄)
goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, ki raste v šopih na panjih in deblih: nabirati štorovke
♦ bot. mala štorovka užitna goba rjavkaste barve, ki raste v šopih na panjih listavcev, Kuehneromyces mutabilis; vrtn. štorovka prst iz preperelega lesa

SSKJ²

štós -a m (ọ̑)
pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: izmišlja si vedno nove štose; poznam take štose; dober, obrabljen štos; gimnazijski štosi / v povedni rabi to bi bil štos, če bi se mož vrnil / kar tako, za štos se je prijavil ne z resnim namenom
● pog. ti si pa za štose si šaljiv, neresen

SSKJ²

štosêr -ja m (ȇ)
pog. šaljivec, neresnež: to je velik štoser

SSKJ²

štradón -a m (ọ̑)
pot, cesta na Ljubljanskem barju z jarkoma na obeh straneh in navadno drevoredom: zgraditi štradon / stanovati na Velikem štradonu

SSKJ²

štrájk -a m (ȃ)
pog. stavka: štrajk se pripravlja; organizirati, voditi štrajk; splošni štrajk; velik rudarski štrajk / politični, protestni štrajk

SSKJ²

štrájkar -ja m (ȃ)
pog. stavkar: štrajkarje so odpustili z dela

SSKJ²

štrájkati -am nedov. (ȃ)
pog. stavkati: delavci štrajkajo
● pog., ekspr. v dvorani je bilo vroče, ker so prezračevalne naprave štrajkale niso delovale, delale; pog., ekspr. vsi pijejo, samo ti štrajkaš nočeš piti

SSKJ²

štrájkoven -vna -o prid. (ȃ)
pog. stavkoven2: izvoliti štrajkovni odbor

SSKJ²

štráma -e ž (á)
nar. omejen, neumen človek: ne druži se s to štramo

SSKJ²

štrámast -a -o prid. (á)
nar. omejen, neumen: štramast človek; bila je malo štramasta

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

štramáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. hoditi brez cilja: ponoči štrama okoli, podnevi bi pa spal
● nar. kaj pa spet štramaš govoriš neumnosti

SSKJ²

štramljè -éta m (ȅ ẹ́)
nar. omejen, neumen človek: pravijo, da je štramlje

SSKJ²

štránga -e ž (ȃ)
nižje pog. vrv, navadno pri konjski opremi, za vpreženje živali k vozu; zaprežnica: pripeti štrange / konjske štrange

SSKJ²

štrapác -a m (ȃ)
nižje pog. velik napor, zlasti fizičen: bati se štrapaca / počivati po hudem štrapacu
● nižje pog. čevlji za štrapac trdni, trpežni

SSKJ²

štrapácen -cna -o prid. (ȃ)
nižje pog. zlasti fizično naporen, težek: štrapacna tura; štrapacno delo
● nižje pog. štrapacni čevlji trdni, trpežni

SSKJ²

štrapacírati -am nedov. (ȋ)
nižje pog. veliko zlasti fizično delati: preveč štrapacira za svoje bolno srce / na počitnicah je veliko štrapaciral hodil, se gibal

SSKJ²

štrávba -e ž (ȃ)
nav. mn., nar. flancat: cvreti štravbe

SSKJ²

štrbóncelj -clja tudi -na [štərboncəlj] m (ọ́)
sadno drevo ali njegov modrikasti okrogli koščičasti sad: slive in štrbonclji

SSKJ²

štrbúnk1 -a m (ȗ)
ekspr. slišen padec (v vodo): ob vsakem štrbunku so gledalci na bregu zakričali / od sunkov in štrbunkov ga je vse bolelo / štrbunk kamna v vodo / čaka jih samo še štrbunk s padalom skok
● ekspr. zaslišal se je glasen štrbunk glas ob padcu (v vodo); šalj. stranišče na štrbunk suho stranišče

SSKJ²

štrbúnk2 in štrbùnk medm. (ȗ; ȕ)
posnema zamolkel glas pri padcu (v vodo): spodrsnilo mu je: štrbunk, pa je bil v vodi / splezal je na desko in štrbunk v globino

SSKJ²

štrbúnkati -am nedov. (ȗ)
ekspr. slišno padati (v vodo): kosi skal so štrbunkali v globino
● ekspr. žabe so druga za drugo štrbunkale v vodo skakale

SSKJ²

štrbúnkniti -em dov. (ú ȗ)
ekspr. slišno pasti (v vodo): skala je štrbunknila v vodo; vedro štrbunkne v vodnjak / štrbunknil je vznak in obležal kot mrtev
● ekspr. kuna je štrbunknila v reko skočila

SSKJ²

štŕc -a m (ȓ)
slišen curek: mleko je iztekalo v štrcih / glasen štrc vode

SSKJ²

štŕcati -am nedov. (r̄ ȓ)
1. slišno brizgati: iz vimena je štrcalo gosto mleko / preh. štrcati slino iz ust
2. škropiti: blato mu je štrcalo po obleki

SSKJ²

štŕcelj -clja m (ŕ)
1. po rezanju, sekanju preostali del navadno tanjšega debla, stebla, veje: odsekal je drevesce pri tleh, da ne bi ostal štrcelj; odžagati štrcelj tik ob deblu; štrcelj veje
// temu podoben del česa sploh: štrcelj lopatnega držaja; svečni štrclji
2. zakrneli ud ali po odstranitvi dela uda preostali del: natakniti protezo na štrcelj; namesto rok ima le dva štrclja / štrcelj jezika, repa

SSKJ²

štŕcljast -a -o prid. (ŕ)
ki ima štrcelj, štrclje: štrcljasto drevo / štrcljasta žival

SSKJ²

štŕcniti -em dov. (ŕ ȓ)
slišno brizgniti: mleko štrcne iz vimena / preh. štrcniti v zrak razkužilno sredstvo brizgniti

SSKJ²

štŕčnica -e ž (ȓ)
zool. vsaka od obeh škržnih rež prvega, zakrnelega para škrg pri nekaterih hrustančnicah:

SSKJ²

štrébar -ja m (ẹ̑)
nižje pog. iz častihlepja prizadeven človek, zlasti učenec: očitajo mu, da je štrebar

SSKJ²

štrêmelj -mlja m (é)
nar. suho golo deblo: podrl je le kak štremelj in grm / goličava je bila polna suhih štremljev štorov

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

štréna -e ž (ẹ́)
pog. preja, zvita v več enako dolgih navojev: štrena se je zavozlala; prati, sušiti štrene / zviti volno v štreno / štrena preje, volne; pren. misli so se mu zapletle v nerazvozljivo štreno
// pramen: lasje ji visijo v štrenah / po vodi se vlečejo zelene štrene; štrene dima, megle
● pog. meša mu štrene preprečuje, ovira njegove načrte; pog. zlepa mu ne zmanjka štrene snovi za pogovor, pripovedovanje; prim. predeno

SSKJ²

štrénast -a -o prid. (ẹ́)
pog. pramenast: lasje so postali suhi in štrenasti; štrenasta brada / ekspr.: štrenasti oblaki; po dolini se vleče štrenasta megla
● pog. štrenast stročji fižol ki ima žile

SSKJ²

štréncati -am nedov. (ẹ̑)
nar. dolenjsko šepati: pes je štrencal po treh nogah / s palico je štrencal po mestu

SSKJ²

štrénica -e ž (ẹ́)
manjšalnica od štrena: previti štrenico v klobčič / štrenice sivih las

SSKJ²

štrgljáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. s čohalom čistiti; čohati: neprestano štrglja in krtači svoje konje

SSKJ²

štríga -e ž (í)
nar. primorsko čarovnica: ozmerjal jo je s štrigo

SSKJ²

štrígelj -glja m (í)
nar. čohalo: odrgniti krave s štrigljem; konjski štrigelj

SSKJ²

štrigljáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. s čohalom čistiti; čohati: štrigljati krave

SSKJ²

štríhan -a -o prid. (ȋ)
nar. do roba poln: štrihan mernik pšenice; prim. razan

SSKJ²

štríhati -am nedov. (ȋ)
nižje pog. barvati, pleskati1: štrihati vrata
● pog. gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo

SSKJ²

štrìk štríka m (ȉ í)
nižje pog. vrv: napeti štrik; obesiti perilo na štrik
● nižje pog. najraje bi si dal štrik za vrat se obesil; pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost

SSKJ²

štríkati -am nedov. (í)
nižje pog. plesti: štrikati brezrokavnik

štríkan

-a -o:

štrikane rokavice

SSKJ²

štŕk1 -a m (ȓ)
nar. prekmursko štorklja: štrki so že odleteli

SSKJ²

štŕk2 medm. (ȓ)
izraža glas pri brizganju, škropljenju: s pištolo na vodo je brizgal okrog sebe: štrk, štrk

SSKJ²

štŕkati -am nedov. (r̄ ȓ)
1. dajati kratke, odsekane glasove zlasti pri brizgu, padcu: dež je štrkal na okna / brezoseb. v kotlu je štrkalo in šumelo
2. slišno brizgati: mleko štrka v golido
● ekspr. iskre so štrkale na vse strani se hitro razprševale, švigale; nar. z drevja štrka zrelo sadje pada

SSKJ²

štŕkavec -vca m (ŕ)
1. bot. rastlina z bodeče dlakavim ležečim steblom in rumenimi cveti, Ecballium: s štrkavcem porasla steza
2. nar. štajersko pobalin, pobalinček: štrkavci so mu obrali češnje

SSKJ²

štŕkelj -klja m (ŕ)
nar. po rezanju, sekanju preostali del navadno tanjšega debla, stebla, veje; štrcelj: iz štrklja so pognale nove mladike; štrklji hrasta

SSKJ²

štrkljáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. štorkljati: s coklami je štrkljal po kamenju

SSKJ²

štŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
slišno brizgniti: kri je štrknila iz rane; kapljica apna mu je štrknila v oko / preh. štrknil je slino iz ust

SSKJ²

štrléti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. biti, stati v položaju pravokotno na podlago, stran od česa: pogladil si je lase, da mu ne bi štrleli; ušesa mu štrlijo / veje dreves štrlijo na vse strani; vlakna na tkanini štrlijo pokonci / pod nosom mu štrlijo brki / ovratnik pri obleki štrli od vratu se ne prilega vratu
2. segati bolj daleč od sosednje stvari: zgornja ustnica štrli čez spodnjo; brada mu štrli naprej / bil je tako suh, da so mu štrlela rebra zelo / žima štrli iz blazine; lasje štrlijo izpod rute
// segati nad okolico: zadaj so štrleli visoki vrhovi gor / dimniki so štrleli v nebo
3. ekspr. biti zelo poudarjeno izražen: vzgojna misel preveč štrli iz besedila
● ekspr. ta učenec štrli iz drugih je drugačen, boljši od drugih
4. nar. strmeti: štrlel je v vrata in čakal, da se odprejo

štrlèč

-éča -e:

štrleče ličnice

štrleča skala

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

štrlína -e ž (í)
kar štrli iz česa: stena ni imela nobene štrline; štrline na obrazu / obrisi vrhov in štrlin

SSKJ²

štropòt -ôta m (ȍ ó)
glagolnik od štropotati ali štropotniti: štropot dežja; štropot plohe

SSKJ²

štropotánje -a s (ȃ)
glagolnik od štropotati: štropotanje dežja; štropotanje vode

SSKJ²

štropotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́)
dajati kratke, zamolkle glasove: dež, studenec štropota / velike kaplje so štropotale po oknu štropotajoč udarjale; potok štropota po kamenju štropotajoč teče

štropotajóč

-a -e:

štropotajoča voda

SSKJ²

štropôtniti -em dov. (ó ȏ)
dati kratek, zamolkel glas: prve kaplje so štropotnile / dež je spet štropotnil ob okno

SSKJ²

štrtínjak -a m (ȋ) nar.
1. prostorninska mera, navadno za vino, približno 560 l: prodal je štrtinjak vina
2. sod, ki drži od 500 do 600 l; četrtinjak: ob steni so se vrstili polovnjaki in štrtinjaki

SSKJ²

štrúca -e ž (ú)
1. podolgovato oblikovan kruh: prerezati štruco čez pol; zapečena štruca / bela štruca / štruca kruha / mesna štruca jed v obliki štruce iz mletega mesa, kruha, jajc in začimb
● nar. ob rojstvu so materi prinesli štruco pogačo
2. ekspr. povit dojenček: pestovala je svojo štruco
♦ metal. štruca manjši podolgovat kos ulite kovine; obrt. sendvič štruca ožja daljša štruca za sendviče

SSKJ²

štrúcar -ja m (ȗ)
glavnati radič z velikimi svetlozelenimi listi: posejati štrucar; štrucar s krompirjem / zgodnji štrucar / radič štrucar

SSKJ²

štrúcarica -e ž (ȗ)
poletna solata z valjasto glavo: saditi štrucarico

SSKJ²

štrúčica -e ž (ú)
manjšalnica od štruca: pravkar pečena štručica / štručica masla

SSKJ²

štrúčka -e ž (ú)
1. manjšalnica od štruca: zapečena štručka / štručka masla
2. ljubk. povit dojenček: popestovala je svojo štručko

SSKJ²

štrúčnica -e ž (ȗ)
podolgovata posoda, pletena iz slame, v katero se daje vzhajat štruca: dati testo v štručnico

SSKJ²

štrúdelj -dlja tudi -na [štrudəlj] m (ú)
nižje pog. pecivo iz vlečenega testa z različnimi nadevi; zavitek: speči štrudelj / jabolčni štrudelj

SSKJ²

štrúkelj -klja m (ú)
1. pecivo iz kvašenega razvaljanega in zvitega testa z različnimi nadevi: speči štruklje in potico; na pot mu je dala tri štruklje / medeni, pehtranovi štruklji / nar. dolenjsko iti po štruklje na obisk na dan žegnanja, ko se obdaruje s tem pecivom
// kar je po obliki temu podobno: iz zmletega mesa narediti štrukelj; zviti razvaljano testo v štrukelj; dati v pekač dva štruklja
2. nav. mn. kuhana jed, zlasti iz vlečenega testa z različnimi nadevi: skuhati, zrezati štruklje / vzeti največji štrukelj iz sklede kos te jedi / ajdovi štruklji; orehovi, sirovi štruklji

SSKJ²

štrúkeljc -a [štrukəljc] m (ȗ)
manjšalnica od štrukelj: speči štrukeljce

SSKJ²

štrúkeljček -čka [štrukəljčək] m (ȗ)
manjšalnica od štrukelj: spekla je štrukeljčke
// ekspr. debel otrok, zlasti majhen: rdečeličen štrukeljček

SSKJ²

štrúkljev -a -o (ú)
pridevnik od štrukelj: štrukljeva rezina

SSKJ²

štrúkljevka -e ž (ú)
1. voda, v kateri so se kuhali štruklji: politi štruklje s štrukljevko
2. zastar. krpa (za zavijanje štrukljev): štruklje je zavila v štrukljevke

SSKJ²

štrúks -a m (ȗ)
tekst. navadno podolžno rebrasta bombažna ali volnena tkanina zlasti za moške hlače: jahalne hlače iz štruksa
// vezava, ki daje tkanini izrazite navadno ozke proge: tkati v štruksu

SSKJ²

štubák -a m (á)
pog., med drugo svetovno vojno starešina sobe v koncentracijskem taborišču: določili so ga za štubaka

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

štúc -a m (ȗ)
nižje pog. visok kozarec, ki ima dno navadno v obliki mnogokotnika: prazen štuc / spiti dva štuca

SSKJ²

študènt -ênta tudi -énta m, im. mn. študênti in študénti in študêntje in študéntje (ȅ é, ẹ́)
1. kdor si pridobiva izobrazbo na višji ali visoki šoli: študenti poslušajo predavanja; dober študent; študent prvega letnika; študent slavistike; klub študentov / izredni, redni študent
2. star. učenec srednje šole; dijak: namenili so ga za študenta; slabo oblečen študent

SSKJ²

študentaríja -e ž (ȋ)
ekspr. študenti: vesela študentarija; vračanje študentarije s počitnic

SSKJ²

študêntek tudi študéntek -tka m (ē; ẹ̄)
iron. manjšalnica od študent: kaj bo delal takle študentek

SSKJ²

študêntka tudi študéntka -e ž (ē; ẹ̄)
ženska, ki si pridobiva izobrazbo na višji ali visoki šoli: biti študentka na filozofski fakulteti; študentke in dijakinje

SSKJ²

študentovánje -a s (ȃ)
študentsko življenje: opisovati študentovanje na Dunaju; lahkomiselno študentovanje / ekspr. neuspešno študentovanje študiranje

SSKJ²

študentováti -újem nedov. (á ȗ)
živeti študentsko življenje: študentoval je z rojaki / ekspr. študentoval je na Dunaju študiral

SSKJ²

študêntovski tudi študéntovski -a -o prid. (é; ẹ́)
študentski: študentovske navade; študentovsko življenje / študentovski časopis / študentovska mladina

SSKJ²

študêntovstvo tudi študéntovstvo -a s (é; ẹ́)
ekspr. študenti: vznemirjeno študentovstvo

SSKJ²

študêntski tudi študéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na študente: študentski dom; študentske organizacije; študentsko naselje / študentske navade; študentsko življenje / Študentski servis

SSKJ²

štúdij -a m (ú)
1. šolanje zlasti na višji ali visoki šoli: končati študij; med študijem se je preživljal s štipendijo; trajanje študija / fakultetni študij; izredni študij plačljiv študij, ki poteka navadno popoldne, ob koncu tedna; podiplomski, specialistični študij; vzporedni študij dodatni študijski program, ki poteka istočasno kot redni študij; študij ob delu
● ekspr. obesiti študij na klin opustiti študiranje
♦ šol. študij na drugi stopnji študij, ki traja eno do dve leti in se zaključi z magisterijem; do leta 1980 drugi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi; študij na prvi stopnji študij, ki traja tri do štiri leta in se zaključi z diplomo; do leta 1980 prvi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi
2. glagolnik od študirati: ta mesec je namenil za študij; naporen študij / študij starih listin

SSKJ²

štúdija -e ž (ú)
1. krajše znanstveno delo: napisati študijo; kritična, primerjalna študija; sociološka študija; študija o povojni dramatiki; podatki iz študije; monografije, študije in razprave / študija je pokazala stanje v kmetijstvu / publ. longitudinalna študija ki proučuje razvoj kake osebe, družbenega pojava v daljši dobi; spremna študija h knjigi; ženske študije interdisciplinarno študijsko in raziskovalno področje, namenjeno proučevanju vlog, izkušenj in dosežkov žensk v družbi
2. um. risba, slika, ki podaja videz ali zamisel kakega predmeta, kot priprava na umetniško delo: krajinska študija; študija roke / študija glave v glini / pripravljalna študija
♦ šah. umetno narejena pozicija z zahtevo, da se doseže zmaga, remi

SSKJ²

štúdije -dij ž mn. (ú ȗ)
študij: končati študije / filozofske študije; univerzitetne študije

SSKJ²

štúdijski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na študij:
a) študijski predmet; študijski program / študijsko leto leto, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta
b) študijska vnema / študijski dopust; študijska soba; študijsko potovanje / študijska knjižnica knjižnica, v kateri se zbira literatura za študijske namene in gradivo določenega območja, pokrajine
♦ filat. študijska zbirka znamke, pisma, dopisnice določenega področja, z določenim motivom in dokumentacija o njih

štúdijsko

prisl.:

študijsko se lotevati problemov

študijsko obdelati

SSKJ²

študio ipd. gl. studio ipd.

SSKJ²

študíranec -nca m (ȋ)
knjiž. izobraženec: jezik študirancev
● zastar. študiranec za stavbe strokovnjak

SSKJ²

študíranje -a s (ȋ)
glagolnik od študirati: omogočiti komu študiranje / študiranje tehnike / biti utrujen od študiranja / študiranje narave / po dolgem ogledovanju in študiranju se je lotil dela

SSKJ²

študírati -am nedov. (ȋ)
1. pridobivati si izobrazbo zlasti na višji ali visoki šoli: njegov najstarejši sin študira; študirati na filozofski fakulteti; študiral je na Dunaju / študirati ob delu; izredno, redno študirati / preh. študirati ekonomijo; študirati medicino, pog. za zdravnika
// preh. omogočati komu, da si pridobiva izobrazbo na srednji, višji ali visoki šoli: oče ga je študiral; vse otroke je študirala / dali so ga študirat
2. s prebiranjem literature, učbenikov pridobivati si znanje: študirati za izpit; študirati po zapiskih; študira zvečer; pridno študira
// preh. načrtno se seznanjati z določeno vsebino: študirati poglavja iz novejše zgodovine; študirati slovnico
// preh. proučevati: študirati življenje kmečkih ljudi / pog.: opazoval in študiral je ljudi okrog sebe ocenjeval, presojal; na tihem ga je študiral poskušal ugotoviti, kaj misli, namerava
● ekspr. študiral je napise po trgovinah opazoval, gledal; študirati vlogo s študijem, vajo pripravljati jo za podajanje, izvajanje na odru; pog. dolgo sta študirala, preden sta se odločila premišljevala, razmišljala

študirajóč

-a -e:

študirajoča mladina

študíran

-a -o

deležnik od študirati:

dolgo študiran načrt

izobražen,

šolan:

pravi, da bi bil rajši kmet kakor študiran človek

/ je zelo študiran; sam.: pogovor s študiranimi

SSKJ²

štúk1 -a m (ȗ)
um. zmes drobnega peska, apnenega mleka, mavca zlasti za izdelavo štukatur: narediti na stropu venec iz štuka
● um. žarg. s štukom okrašena jedilnica s štukaturami

SSKJ²

štùk2 štúka m (ȕ ú)
nižje pog. nadstropje: stanuje v tretjem štuku

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

štúka -e ž (ú)
pog., med drugo svetovno vojno lahki bombnik, zlasti nemški, ki bombardira med strmim spuščanjem: štuke so v strmem letu metale bombe; tuljenje štuk

SSKJ²

štúkast -a -o prid. (ū)
knjiž. štukiran, štukaturen: štukasti strop

SSKJ²

štukatêr -ja m (ȇ)
obrt. kdor dela, pritrjuje štukature: štukaterji in pleskarji

SSKJ²

štukatêrski -a -o (ȇ)
pridevnik od štukater: štukaterska dela

SSKJ²

štukatúra -e ž (ȗ)
um. okrasek iz štuka na stropih, stenah: obnoviti štukature; pozlačena štukatura; vijugasta štukatura; strop s štukaturami
● um. žarg. štukaturo je opravil zavod štukaturna dela
♦ obrt. podlaga za omet iz trstike, prepletene z žico

SSKJ²

štukatúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na štukaturo: štukaturni okraski / grad s štukaturnimi stropi / štukaturna dela / štukaturni mavec

SSKJ²

štukatúrnik -a m (ȗ)
obrt. žebelj v obliki kavlja za pritrjevanje štukatur: zabiti štukaturnik

SSKJ²

štukírati -am nedov. in dov. (ȋ)
um. okrasiti s štukaturo, štukaturami: štukirati strop

štukíran

-a -o:

štukirana stena

SSKJ²

štúla -e ž (ú)
izbočeni del klobuka: klobuk s širokimi krajci in nizko štulo / štula klobuka
● nar. po operaciji je od noge ostala le štula štrcelj; nar. napeti štulo našobiti se; nar. zagrabil je vrečo za štulo in jo zavihtel na ramo za nabrani, prazni del zavezane polne vreče

SSKJ²

štúlast -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na štulo: štulasta pokrivala
● nar. kako je danes štulast nejevoljen, jezen

SSKJ²

štúlež -a m (ȗ)
ekspr. kdor se nepovabljen, nezaželen pridruži, pride kam: štuleža se vsi izogibajo

SSKJ²

štúliti -im nedov. (ú ȗ)
ekspr., navadno s prislovnim določilom dodajati, pristavljati: po njegovem mnenju takih besed ni treba štuliti v slovar

štúliti se

nepovabljen, nezaželen se pridruževati, prihajati kam:

zdaj se štuli k njim, prej je bil pa njihov nasprotnik

nikar se tako ne štuli mednje

/ kar naprej se štuli v njihovo družbo; kaj se štuliš zraven, saj vidiš, da te ne marajo

/ štuliti se komu za razsodnika vsiljevati se; štuli se okrog žensk želi si pridobiti njihovo naklonjenost, družbo; štuli se tja, pa ga ne bodo sprejeli prizadeva si priti tja; ne štuli se vmes ne vmešavaj se

SSKJ²

štúpa -e ž (ú)
nižje pog. prah, prašek: potresti štupo po krompirju / posuti vneto kožo s štupo s posipom

SSKJ²

štúpati -am nedov. (ȗ)
nižje pog. potresati, posipati: štupati travnik z umetnim gnojilom

SSKJ²

štuporámo prisl. (ȃ)
navadno pri prenašanju človeka na hrbtu ali na plečih: nesti koga štuporamo; vzeti otroka (na) štuporamo

SSKJ²

štúrmbataljón -a m (ú-ọ̑)
v stari Avstriji bataljon, sestavljen iz posebej izbranih in izurjenih borcev za poseganje v boj v odločilnih trenutkih; jurišni bataljon: v prvi svetovni vojni je bil komandant šturmbataljona

SSKJ²

šúbara -e ž (ȗ)
zlasti v srbskem okolju krzneno pokrivalo, kučma: pokriti se s šubaro; šubara iz ovčje kože

SSKJ²

šúft -a m (ȗ)
nižje pog. netovariški, nesramen človek: ta šuft ti ne bo pomagal; ne bodi tak šuft / kot psovka nisi me povabil, šuft

SSKJ²

šúko -- prid. (ȗ)
elektr. žarg., navadno v zvezi z vtič, vtičnica varnosten: aparati so opremljeni s šuko vtiči; zamenjati navadne vtičnice s šuko vtičnicami

SSKJ²

šúlferájnski -a -o prid. (ȗ-ȃ)
v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji nanašajoč se na nemško prosvetno germanizatorsko organizacijo, zlasti na Koroškem in Štajerskem: ustanavljati šulferajnske šole

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šúm -a m (ȗ)
1. neizraziti, nezveneči, med seboj pomešani glasovi: delati, povzročati šume; zaslišati šum; vznemiriti se zaradi vsakega šuma; glasen, pridušen, rahel, tih, zamolkel šum / brez šuma oditi iz sobe; s šumom pasti na tla
// šumenje: šum listja v vetru; šum morja, reke / igranje je prešlo v nerazločen šum
2. ekspr. šumu podobni glasovi, nastali zaradi govorjenja, premikanja, navadno več osebkov: iz razreda je bilo slišati pritajen šum; v dvorani je nastal velik šum; z ulice je prihajal šum množice
3. knjiž. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje; hrup: njena poroka je povzročila velik šum / njegovi nastopi so povzročili veliko šuma
● nar. šum pada v globino slap
♦ fiz. šum zvok, v katerem so sestavine s širokega frekvenčnega območja; jezikosl. soglasniški šum glasovna prvina, značilna zlasti za izgovor nezvočnikov; med. šum zvok, ki se sliši pri avskultaciji; ptt šum prostora skupek zvokov v prostoru, ki motijo telefonski pogovor; rad. šum šumenju podobni glasovi v radijskem, televizijskem sprejemniku kot motnja zaradi šibkega vhodnega signala

SSKJ²

šúma -e ž (ú)
nar. gozd: hoditi po šumi / svetle bukove šume / posekati šumo

SSKJ²

šumástiti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. glasno šumeti: suho listje mu je šumastilo pod nogami / sedel je za mizo in šumastil s časopisom / jež je šumastil po listju

SSKJ²

šumèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
ki šumi: šumeč potok, slap / šumeči gozdovi; šumeča svilena obleka / šumeči in piskajoči glasovi / ekspr. šumeča množica
● ekspr. rad ima šumeče svatbe glasne, hrupne
♦ agr. šumeča pijača pijača, ki ima veliko ogljikovega dioksida

šuméče

prisl.:

voda je šumeče pršela na vse strani;

prim. šumeti

SSKJ²

šúmen -mna -o prid., šúmnejši (ú ū)
1. ki povzroča šum, šumenje: šumni valovi; šumna reka / šumen veter
2. ekspr. glasen, hrupen: šumna, razigrana družba / šumna veselica, zabava

šúmno

prisl.:

šumno leteti

SSKJ²

šumênje -a s (é)
glagolnik od šumeti: preprečiti šumenje; šumenje listja, vej v vetru / slišati šumenje; glasno, tiho, zamolklo šumenje reke / šumenje z obleko, s papirjem / šumenje čebel v panju / šumenje množice v dvorani / šumenje v glavi, ušesih
♦ agr. šumenje vina pojav, pri katerem se iz vina izloča ogljikov dioksid v obliki mehurčkov

SSKJ²

šuménka -e ž (ẹ̄)
tableta, ki se zaužije raztopljena v tekočini, zlasti v vodi, in pri raztapljanju šumi; šumeča tableta1: popiti šumenko; zaužiti eno do dve šumenki na dan; oblike šumenk / magnezijeve šumenke; šumenke z vitamini

SSKJ²

šuméti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: drevje, suho listje šumi v vetru; morje, slap šumi; voda v loncu že šumi, kmalu bo zavrela; glasno, tiho šumeti; brezoseb. veter je pihal, da je šumelo / celofan papir šumi; svila šumi / ekspr., z notranjim predmetom gozdovi so šumeli svojo pesem / zunaj je šumel veter
// povzročati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: neprestano se je presedala in šumela z obleko; ves čas je šumel s papirjem; šumel in ropotal je pred vrati, dokler mu niso odprli
// s prislovnim določilom šumeč se premikati: potok šumi po dolini / slap šumi v kotanjo šumeč pada / ekspr. v svilenem krilu je šumela po dvorani šumeč z oblačili šla; pren., ekspr. mimo nas šumi čas
2. v zvezi s čebela s premikanjem telesa, kril povzročati šumenju podobne glasove: čebele šumijo v panju; brezoseb. v čebelnjaku je prijetno šumelo / ekspr. ob poti je šumel čebelnjak
3. ekspr. z govorjenjem, premikanjem, navadno več osebkov, povzročati šumenju podobne glasove: množica v dvorani je šumela; brezoseb. v razredu je šumelo kakor v panju
● ekspr. vse ženske so šumele o tem govorile, šušljale
4. brezoseb. imeti neprijeten, šumenju podoben občutek v glavi, ušesih zaradi motenj v delovanju organizma: temnilo se mu je pred očmi in v glavi mu je šumelo; šumelo ji je v ušesih
// ekspr. imeti neprijeten občutek razdraženosti, vznemirjenosti, navadno zaradi zelo močnega predhodnega dražljaja: še dolgo mu je šumelo v glavi od bučne glasbe / v glavi mu je kar šumelo od številnih vprašanj

šumé

knjiž.:

voda je šume padala v strugo

šumèč

-éča -e:

potok je šumeč tekel med skalovjem;

prim. šumeč

SSKJ²

šumévec in šúmevec -vca m (ẹ̑; ū)
jezikosl. soglasnik, tvorjen na sprednjem nebu s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo: sičniki in šumevci

SSKJ²

šumljánje -a s (ȃ)
glagolnik od šumljati: šumljanje potoka / šumljanje vetra

SSKJ²

šumljáti -ám nedov.(á ȃ)
na rahlo šumeti: listje šumlja v vetru / šumljati s papirjem / po dolini šumlja bister studenec / dež je tiho šumljal po strehi šumljajoč padal

šumljáje

ob poti šumljaje teče potoček

šumljajóč

-a -e:

list papirja je šumljajoč poplesaval po stopnicah

tiho šumljajoči valovi

SSKJ²

šumljàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki šumlja: šumljavo listje / šumljav veter

SSKJ²

šúmnik1 -a m (ȗ)
jezikosl. soglasnik, tvorjen na sprednjem nebu s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo: sičniki in šumniki

SSKJ²

šumník2 -a m (í)
nar. manjši slap: brzice in šumniki

SSKJ²

šúmnost -i ž (ú)
lastnost, značilnost šumnega: šumnost gozdov / šumnost vetra

SSKJ²

šumòt -ôta m (ȍ ó)
knjiž. (pritajeno) šumenje: poslušati šumot gozdov; šumot reke / šumot svile / šumot ljudi v kavarni / ptica je s šumotom odletela

SSKJ²

šumotánje -a s (ȃ)
knjiž. (pritajeno) šumenje: šumotanje listja, trave; šumotanje potočka / šumotanje svile / slišati je bilo šumotanje korakov

SSKJ²

šumotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́)
knjiž. (pritajeno) šumeti: listje šumota; macesni šumotajo v vetru / šumotati s papirjem / za hišo šumota studenec

SSKJ²

šumôten -tna -o prid. (ó)
knjiž. ki (pritajeno) šumi: šumoten gozd

SSKJ²

šumotljáti -ám nedov. (á ȃ)
knjiž. (pritajeno) šumljati: klasje šumotlja v vetru / zunaj šumotlja droben dež (pritajeno) šumljajoč pada

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šúmski1 -a -o (ȗ)
pridevnik od šum: šumski značaj glasov

SSKJ²

šúmski2 -a -o prid. (ȗ)
nar. gozden: šumske živali

SSKJ²

šúnd -a m (ȗ)
nav. slabš. delo brez umetniške vrednosti: brati, prodajati šund; filmski, literarni šund; v prid. rabi: šund literatura

SSKJ²

šúnder -dra m (ú)
nižje pog. hrup, trušč: v sobi je nastal šunder; ne delajte takega šundra

SSKJ²

šúnka -e ž (ȗ)
pog. gnjat: na kavljih visijo krače in šunke / kuhana šunka
♦ gastr. prešana šunka kuhana, v modelu stisnjena gnjat brez kosti

SSKJ²

šúnkarica -e ž (ȗ)
gastr. salama z nadevom iz koščkov svinjskega stegna in slanine: posebna salama in šunkarica

SSKJ²

šúnkin -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na šunko: pes je glodal veliko šunkino kost / šunkin nadev

SSKJ²

šúntar -ja m (ū)
nižje pog. hujskač: bil je prepirljivec in šuntar

SSKJ²

šúntati -am nedov. (ú)
nižje pog. hujskati: šuntala je moža proti sosedom

SSKJ²

šúp -a m (ȗ)
zastar. (prisilni) odgon: v zaporu je čakal na šup / v šupu je bilo deset političnih osumljencev v skupini, namenjeni za (prisilni) odgon

SSKJ²

šúpa -e ž (ū)
pog. lopa, kolnica: spraviti voz pod šupo; lesena šupa / šupa za listje listnjak

SSKJ²

šúpelj -plja -e prid. (ú)
zastar. votel: šuplje drevo / šuplja repa puhla

SSKJ²

šupljína -e ž (í)
zastar. votlina: padel je v šupljino / nosna šupljina

SSKJ²

šús -a m (ȗ)
1. nižje pog. izstrelitev krogle, naboja; strel: šus v glavo, nogo / šus ga je samo oplazil
2. pog. negativna ocena (v šoli): dati, dobiti šus; ima dva šusa
3. nižje pog. nepremišljen, neuglajen človek: kako moreš biti tak šus
● šport. žarg. peljal je šus spustil se je naravnost po strmini navzdol

SSKJ²

šustéti -ím nedov. (ẹ́ í)
šušteti: listje šusti v vetru

SSKJ²

šúšlja -e ž (ȗ)
lov. piščalka za klicanje gozdnih jerebov: klicati s šušljo

SSKJ²

šušljánje -a s (ȃ)
glagolnik od šušljati: šušljanje o njegovi preteklosti / šušljanje suhega listja

SSKJ²

šušljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. nav. 3. os., ekspr. skrivaj govoriti, pripovedovati, zlasti kaj neprijetnega: ljudje že nekaj šušljajo; šušljali so si, da je poneverjal; brezoseb. o njem se je marsikaj šušljalo
// ekspr. šepetati: šušljati komu na uho
2. izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s; šešljati: kadar se razburi, močno šušlja
3. ekspr. šumeti, šelesteti: v vrhovih dreves je šušljal veter / listi papirja so šušljali

šušljajóč

-a -e:

šušljajoči glasovi

SSKJ²

šušmár -ja m (á) nav. slabš.
1. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: ni dramatik, ampak navaden šušmar; pri tem delu se je pokazal kot pravi šušmar
2. kdor opravlja navadno obrtniška dela brez dovoljenja: hišo je gradil s šušmarji; obrtniki in šušmarji

SSKJ²

šušmáriti -im nedov. (á ȃ) nav. slabš.
1. nestrokovno, površno opravljati kako delo: šušmaril je v pravdnih zadevah
2. opravljati navadno obrtniška dela brez dovoljenja: po delu v avtomehanični delavnici tudi šušmari

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

šušmárjenje -a s (á)
glagolnik od šušmariti: tako pisanje je šušmarjenje / preprečevati šušmarjenje

SSKJ²

šušmárka -e ž (á)
1. ženska, ki nestrokovno, površno opravlja kako delo: šušmarka je, ne pa umetnica
2. ženska, ki opravlja navadno obrtniška dela brez dovoljenja: šušmarki so prepovedali delo

SSKJ²

šušmárski -a -o prid.(á)
nanašajoč se na šušmarje ali šušmarstvo: šušmarsko pisanje, zdravljenje / šušmarski prevod / s šušmarskim delom dobro zasluži

šušmársko

prisl.:

naloge se je lotil prav šušmarsko

SSKJ²

šušmárstvo -a s (ȃ) nav. slabš.
1. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: zdravniki so mu očitali šušmarstvo
2. opravljanje navadno obrtniških del brez dovoljenja: preprečevati šušmarstvo

SSKJ²

šušnjáti -ám nedov. (á ȃ)
zastar. izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s; šešljati: otrok šušnja

SSKJ²

šúštar -ja m (ȗ)
1. nižje pog. čevljar: učiti se za šuštarja
2. nar. žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na deblu lipe je bila gruča šuštarjev
● igr. žarg. biti šuštar pri nekaterih igrah s kartami igralec, ki pri igri ne doseže nobene točke, zmage

SSKJ²

šúštarski -a -o prid. (ȗ)
nižje pog. čevljarski: šuštarski stolček
♦ etn. šuštarska polka polka, pri kateri se v prvem delu posnema delo čevljarja; tur. šuštarski dan tradicionalna zabavna prireditev s čevljarskim sejmom v Tržiču

SSKJ²

šuštênje -a s (é)
glagolnik od šušteti: šuštenje vetra; lahno šuštenje listja / šuštenje papirja, svilene obleke

SSKJ²

šuštéti -ím nedov. (ẹ́ í)
dajati rahle, nezveneče glasove: suho listje šušti; veje šuštijo v vetru; brezoseb. v travi šušti
// povzročati rahle, nezveneče glasove: šušteti s papirjem

šuštèč

-éča -e:

svilena šušteča ruta

SSKJ²

šúta -e ž (ú)
nar. dolenjsko drobno kamenje za nasipanje: navoziti šuto na cesto; kup šute

SSKJ²

šútast -a -o prid. (ú)
nar. zahodno omejen, neumen: imel je šutasto ženo

SSKJ²

šváb -a m (ȃ)
1. slabš. Nemec, zlasti kot okupatorski vojak: streljali so na švabe
2. zool. ščurku podobna žuželka, ki živi v hišah, Blatella germanica: v shrambi so se zaredili švabi

SSKJ²

švabaríja -e ž (ȋ)
slabš. Nemci, zlasti kot okupatorski vojaki: tu se je zbralo veliko švabarije

SSKJ²

švabobránec -nca m (ȃ)
slabš. domobranec: partizani so obkolili skupino švabobrancev

SSKJ²

švabobránski -a -o prid. (ȃ)
slabš. domobranski: švabobranska zaseda

SSKJ²

švábski -a -o prid. (ȃ)
slabš. nemški: skozi vas je šla švabska patrulja; švabsko taborišče

SSKJ²

švábščina -e ž (ȃ)
slabš. nemški jezik, nemščina: pogovarjala sta se v švabščini

SSKJ²

švadrón -a m (ọ̑)
star. eskadron: švadron huzarjev

SSKJ²

švadronêr -ja m (ȇ)
zastar. bahač, širokoustnež: hitro je spregledal tega švadronerja

SSKJ²

švadronírati -am nedov. (ȋ)
zastar. bahati se, širokoustiti se: v družbi rad švadronira

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

švapánje -a s (ȃ)
glagolnik od švapati: na Gorenjskem poznajo švapanje

SSKJ²

švapáti -ám nedov. (á ȃ)
jezikosl. izgovarjati dvoustnični v namesto nekdanjega trdega l pred srednjimi in zadnjimi samoglasniki: na Gorenjskem švapajo

SSKJ²

švéder -dra m (ẹ́)
nav. mn., ekspr. obrabljen, ponošen čevelj: obut je v stare švedre

SSKJ²

švédra -e ž (ẹ̑)
slabš. šepast človek: grbci in švedre / kot psovka ti švedra švedrasta

SSKJ²

švédrast -a -o prid. (ẹ̑)
ekspr. šepast: bil je švedrast / švedrasti koraki

švédrasto

prisl.:

švedrasto hoditi

SSKJ²

švedráti -ám nedov. (á ȃ)
zaradi neustrezne hoje spreminjati prvotno obliko obuvala: ta otrok zelo švedra čevlje
// ekspr. hoditi z nerodnimi, počasnimi koraki: švedral je proti domu / ves dan je švedral po mestu hodil

SSKJ²

švedràv -áva -o prid. (ȁ á)
ekspr. šepast: švedrav človek / švedravi koraki

SSKJ²

švédski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Švede ali Švedsko: švedski jezik / švedski film / švedska kuhinja funkcionalno oblikovani in razporejeni kuhinjski elementi
♦ agr. švedski jahači kozolcu podobna naprava za sušenje krme; žični kozolec; šport. švedska gimnastika telesne vaje za oblikovanje pravilne drže telesa in skladno krepitev mišic; (švedska) skrinja skrinji podobno telovadno orodje, zlasti za preskoke

SSKJ²

švédščina -e ž (ẹ̑)
švedski jezik: učiti se švedščino; prevajati iz švedščine

SSKJ²

švêjkovski -a -o prid. (ȇ)
ekspr. tak kot pri Haškovem Švejku: švejkovski humor

SSKJ²

švêjkovstvo -a s (ȇ)
ekspr. ravnanje ali vedenje, podobno Švejkovemu: njegovo švejkovstvo jih je spravilo v smeh

SSKJ²

švèrc in švêrc švêrca m (ȅ é; ȇ)
nižje pog. tihotapljenje, tihotapstvo: šverc z mamili
● nižje pog. avtomobil je kupil na šverc nezakonito, skrivaj

SSKJ²

švêrcar -ja m (ē)
nižje pog. tihotapec: to blago je kupil od švercarjev

SSKJ²

švêrcati -am nedov. (ē)
nižje pog. tihotapiti: prijeli so ga, ker je švercal / švercati cigarete

SSKJ²

švícar -ja m (ȋ)
vojak švicarske garde:

SSKJ²

švícarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Švicarje ali Švico: švicarski hribi / kupil je švicarsko uro / švicarska garda iz švicarskih vojakov sestavljena papeževa telesna straža v Vatikanu
♦ šah. švicarski sistem sistem tekmovanja, po katerem igrajo med seboj igralci s (približno) enakim številom točk

SSKJ²

švíganje -a s (ȋ)
glagolnik od švigati: šviganje lastovk / šviganje krogel

SSKJ²

švígašvága1 -e in -a m (ȋ-á)
ekspr. kdor zaradi koristi prilagaja svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram: bil je navaden švigašvaga

SSKJ²

švígašvága2 -e ž (ȋ-á)
švigašvaga1: ta človek je prava švigašvaga

SSKJ²

švíga švága prisl. (ȋ, á)
izraža hitro premikanje v različne smeri, na vse strani: mravlje so šviga švaga tekale po razdrtem mravljišču / ekspr. če streljajo za teboj, teci šviga švaga cikcak
● ekspr. njun pogovor je bil preveč šviga švaga hitro spreminjajoč se in površen

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

švígati -am nedov. (ȋ)
1. zelo hitro letati: lastovka šviga okoli stolpa / letala so švigala nad mestom
// drug za drugim zelo hitro letati: krogle švigajo mimo oken; puščice so švigale proti napadalcem / iskre švigajo po zraku
// nav. ekspr. nenadoma, zelo hitro iti, tekati: ljudje so švigali po ulici / avtomobili švigajo mimo zelo hitro vozijo; ribice so švigale sem ter tja zelo hitro plavale
2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojavljati, prikazovati kje: bliski so švigali na vse strani; plameni so švigali proti nebu; pren., ekspr. različne misli so mu švigale po glavi
3. ekspr. na hitro pogledovati: z očmi je švigala po ljudeh / z jeznim pogledom je švigal po njem jezno ga je pogledoval
4. ekspr. večkrat udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švigati z bičem po živali

švigajóč

-a -e:

švigajoči plameni

nemirno švigajoče oči

SSKJ²

švigàv -áva -o in švígav -a -o prid. (ȁ á; ī)
nav. ekspr. ki šviga: švigavi bliski / švrkal je konja s švigavim bičem

SSKJ²

švígelj -glja m (í) nar.
1. zelo dolga in tanka palica: zamahovati s švigljem
2. zelo velik in suh človek: ta švigelj nima nobene moči

SSKJ²

švíglja -e ž (ȋ) nar.
1. zelo dolga in tanka palica: zamahnil je s švigljo
2. zelo velik in suh človek: dekle je prava šviglja

SSKJ²

švígljast -a -o prid. (ȋ)
nar. zelo velik in suh: mlad, švigljast fant

SSKJ²

švigljáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. hitro se premikati sem in tja: martinček je švigljal po zidu

SSKJ²

švígniti -em dov. (í ȋ)
1. zelo hitro zleteti: lastovka je švignila iz gnezda; ptič je švignil v grmovje / krogla je švignila mimo njega; puščica je švignila v zrak; ekspr. raketa je bliskoma švignila čez nebo
// nav. ekspr. nenadoma, zelo hitro iti, steči: zajec je švignil iz grmovja; otroci so švignili skozi vrata; švignil je v hišo / če le more, švigne od doma / avtomobil je švignil mimo nje zelo hitro zapeljal
2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojaviti, prikazati kje: blisk je švignil čez nebo / plamen je švignil kvišku; pren., ekspr. misel mu je švignila skozi možgane
3. ekspr. na hitro pogledati: švignila je z očmi po njem / jezen pogled mu je švignil po ljudeh jezno jih je pogledal
4. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švigniti z bičem po konju

SSKJ²

švíndel -dla m (í)
nižje pog., navadno v povedni rabi prevara, goljufija, slepilo: vse to je navaden švindel

SSKJ²

švísniti -em dov. (í ȋ)
švistniti: jermen je švisnil / krogla je švisnila mimo njega

SSKJ²

švíst1 -a m (ȋ)
oster, sikajoč glas: slišati je bilo švist biča, kose, puščice / ekspr. švist svilenega krila šumenje, šuštenje / krogla je s švistom letela mimo

SSKJ²

švíst2 medm. (ȋ)
posnema oster, sikajoč glas pri hitrem premikanju po zraku: švist, mu je švignila krogla nad glavo / avtomobil je pridrvel mimo: švist, in že ga ni bilo več

SSKJ²

švístanje -a s (ȋ)
glagolnik od švistati: švistanje krogel / švistanje z bičem

SSKJ²

švístati -am nedov. (ȋ)
v presledkih dajati ostre, sikajoče glasove: jermen je švistal
// v presledkih se hitro premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: krogle so švistale mimo; rakete so švistale pod nebo / kose švistajo
// s tankim predmetom v presledkih zamahovati po zraku, da se slišijo taki glasovi: švistali so z biči

SSKJ²

švistênje -a s (é)
glagolnik od švisteti: švistenje listja / švistenje bičev

SSKJ²

švistéti -ím nedov. (ẹ́ í)
dajati ostre, sikajoče glasove: suho listje je švistelo; brezoseb. pod nogami je švistelo / ekspr. svilena obleka je švistela šumela, šuštela
// hitro se premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: puščice so švistele okrog njih / kose švistijo
// s tankim predmetom zamahovati po zraku, da se slišijo taki glasovi: švisteti z bičem

švistèč

-éča -e:

švisteč so puščice zletele proti njim

švisteča sablja

SSKJ²

švístniti -em dov. (í ȋ)
dati oster, sikajoč glas: žica se je pretrgala in švistnila; brezoseb. v gozdu je švistnilo
// hitro se premakniti po zraku in pri tem dati tak glas: krogla je švistnila nad njegovo glavo; od nekod je švistnila puščica / lastovka je švistnila mimo
// s tankim predmetom zamahniti po zraku, da se sliši tak glas: švistnil je z bičem

SSKJ²

švŕckati -am nedov. (ȓ)
ekspr. dajati kratke, nezveneče glasove: v čevljih mu je švrckala voda

SSKJ²

švŕcniti -em dov. (ŕ ȓ)
ekspr. steči1, švigniti: švrcnil je mimo

SSKJ²

švŕk1 -a m (ȓ)
udarec, navadno s tankim, prožnim predmetom: švrk z bičem

SSKJ²

švŕk2 medm. (ȓ)
1. posnema glas pri udarcu, navadno s tankim, prožnim predmetom: švrk, jo udari z bičem; švrk, švrk, švrk, ga tepe
2. izraža hiter premik, skok: švrk, je skočilo nekaj temnega iz vreče / poslovil se je od domačih in švrk na morje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

švŕkanje -a s (r̄)
glagolnik od švrkati: švrkanje z bičem

SSKJ²

švŕkati -am nedov. (r̄ ȓ)
1. udarjati, navadno s tankim, prožnim predmetom: švrkati konja; švrkati po volu z bičem / švrkati s palico po zraku; pren., ekspr. v romanu je švrkal po meščanih
2. ekspr. tekati, švigati: ves čas je švrkala iz sobe v kuhinjo; miši so švrkale sem in tja
● ekspr. pesek je švrkal izpod konjskih kopit na vse strani letel; ekspr. skrivaj ga je švrkal z očmi ošinjal

SSKJ²

švŕkec -kca m (ȓ)
končni del biča iz vlaken lanu, konoplje, ki omogoča pokanje; pokec: bič s švrkcem

SSKJ²

švŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švrkniti konja z bičem; švrkniti po živini / švrkniti s šibo po zraku; pren., ekspr. kritik je švrknil po mladih pisateljih
2. ekspr. steči1, švigniti: skrivaj je švrknil iz hiše
● ekspr. švrknil ga je z jeznim pogledom ošinil

SSKJ²

t -- in -ja [tə̀ tə̀ja in té têja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
enaindvajseta črka slovenske abecede: napiši t; veliki T; od t do ž; zveza dveh t-jev
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: t je zapornik
♦ jezikosl. deležnik na -t

-- kot imenovalni prilastek

enaindvajseti po vrsti:

točka t

♦

metal. profil T profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki T

prvi del zloženk

nanašajoč se na t, obliko črke t:

T-majica udobno vrhnje oblačilo enostavnega kroja s kratkimi rokavi, ki pokriva gornji del telesa

♦

metal. T-profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki T

SSKJ²

tá1 tá tó zaim., ed. m. téga tudi tegà, tému tudi temù, za neživo tá, za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; ž. té, têj tudi tèj stil. tì, tó, têj tudi tèj stil. tì, tó; s. téga tudi tegà, tému tudi temù, tó, za živo tudi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; mn. m. tí, téh tudi tèh, tém tudi tèm, té, téh tudi tèh, témi; ž. té dalje kakor m.; s. tá dalje kakor m., le tož. tá; dv. m. tádva tudi tá dvá stil. tá, téh (dvéh) tudi tèh (dvéh), téma (dvéma), tádva tudi tá dvá stil. tá, téh (dvéh) tudi tèh (dvéh), téma (dvéma); ž. tédve tudi té dvé tudi tì dvé tudi tídve stil. tì, téh (dvéh) tudi tèh (dvéh), téma (dvéma), tédve tudi té dvé tudi tì dvé tudi tídve stil. tì téh (dvéh) tudi tèh (dvéh), téma (dvéma); s. kakor ž. (ȃ ọ̑)
I. v pridevniški rabi
1. izraža, da je oseba ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga
a) v (neposredni) bližini govorečega: poglejte, čigav je ta nož; odprite ta zaboj, prosim; popazite nekoliko na to malo deklico / kam naj denem to torbo; za kaj rabite to orodje / sprejmite, prosim, to darilo; izvolite, to pecivo smo pripravili prav za vas / vidite, ta fant, ki stoji pred vami, vas je rešil / knjiž., ekspr. včeraj sem sedel na tem istem stolu prav tem
b) glede na drugo govorečemu najbližja: pojdite po tej poti, ona druga je prestrma; odidite skozi ta vrata tu, tista tam so zaklenjena / tega mladeniča spredaj poznam osebno, tistega v drugi vrsti po videzu, onega za njim pa sploh ne / kar to srajco bom vzel, druge mi niso všeč
// izraža, da se govoreči nahaja na njem, pred njim: danes bomo ostali na tem bregu reke, jutri jo bomo pa prebredli; v tej deželi sem zdaj prvič; v tej sobi se ustavimo, da si ogledamo razstavljene predmete / ta stran hriba je sončna, druga pa osojna / ta stran tkanine je enobarvna, druga pa vzorčasta
2. izraža, da kaj poteka, obstaja v času govorjenja o njem: prej je skočil slabo, ta skok se mu je pa posrečil; to pesem res lepo pojejo; glej, to vajo dela res dobro / ta predsednik je dosti boljši od prejšnjega / v tem vremenu ne moremo jadrati / star. ta čas ti res ne morem pomagati zdaj; ta hip bom šel; še ta večer se bo vrnil nocoj; ekspr. ta ura se pa vleče; to leto hiše ne bo dokončal letos / pri datiranju 10. tega meseca [t. m.]
// izraža, da je kaj glede na drugo najbližje času govorjenja: to pomlad se bo oženil; to pot je uspel; v tej vojni je bilo dosti žrtev; to noč je bil potres nocoj / kdo pa je ta fant, ki je šel pravkar mimo
3. izraža, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje: tuje letalo je neopazno preletelo deželo. Ta dogodek je vse vznemiril; ni hotel izpolniti povelja, čeprav je veliko tvegal. Ta pogumni nastop je druge presenetil; veliko sem vam že pripovedoval o njej: to dekle je dobra športnica in uspešna študentka / bilo je že sedem. Ob tej uri so otroci navadno še spali / publ.: zidamo nov zdravstveni dom. Boste kaj prispevali v ta namen za to; gospodinjila je dobro in v tem oziru ji ni mogel ničesar očitati glede tega, v tej stvari; ni jih hotel vznemirjati, iz tega razloga se ni poslovil zaradi tega / ekspr. najmlajši je bil najbolj ubogljiv, zdaj ji pa prav ta otrok dela največ skrbi; knjiž., ekspr. hišo so sprva nameravali podreti, zdaj bodo pa to isto hišo obnovili prav to
4. izraža, da je kaj določeno z navajanjem, naštevanjem: sprejeli so te sklepe: odbor se sestaja enkrat mesečno, za vsako odločitev je potrebno soglasje večine in o njegovem delu bo obveščena javnost; ob slovesu jim je rekel te besede: želim, da si med seboj pomagate
5. ekspr. izraža, da oseba ali stvar vzbuja
a) nejevoljo: le kod hodi ta natakar; mnogo hudega so mi prizadejali ti sosedovi; povejte temu vašemu vratarju, naj bo bolj vljuden; če bi me le ta glava nehala boleti / oh, ta mladina, zmeraj kaj hoče / ta presneti sneg; ta grda babnica, spet ga je ogoljufala
b) občudovanje, presenečenje: ta fant, kako moško vam stopa; ta otrok, koliko že zna / ta zrak, kako se diha
// poudarja pomen besede, na katero se veže: ta revež mu ne bo kos; to knjižico boš pa že prebral; še to malo mi hočejo vzeti / mnogo stvari je bilo sumljivih: ta čudni mir, to osvetljevanje z reflektorji
6. ekspr., v zvezi ta in ta, ta pa ta ki je znan, a se noče, ne more natančneje imenovati: vrnili se bodo ta in ta dan; ta in ta številka avtomobila
7. ekspr., v zvezi ta ali oni, ta in oni izraža poljubnost oseb ali stvari: na ulici srečam tega in onega znanca; pojavljati se v tej ali oni obliki
● star. še ta dan je ni pozabil še zdaj, do danes; star. za ta del bi bilo bolje, če bi ostal doma kar se tega tiče, v tem primeru; ekspr. na ta način ne bo nikoli končal študija če bo tako študiral kot zdaj; ekspr. iti s tega sveta umreti; ekspr. on ni za ta svet ima nestvarne, zanesenjaške nazore; ekspr. pri tej priči moraš iti takoj (zdaj)
II. v samostalniški rabi
A)
1. izraža osebo ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga, ki je
a) v (neposredni) bližini govorečega: vidite, ta, ki stoji pred vami, vas je rešil; kakšna lepa srajca, to bom kupil
b) glede na drugo govorečemu najbližja: oglej si te fante. Ta na levi je znan košarkar, oni drugi za njim pa prvak v plavanju
// izraža prostor, na katerem, pred katerim se govoreči nahaja: vse sobe so lepe, vendar je ta najlepša / obe strani tkanine sta pravi, le da je ta bolj gladka
2. izraža to, kar poteka, obstaja v času govorjenja: prva vožnja se mu ni posrečila, ta je odlična, po tej ni mogoče pričakovati boljše; prejšnja služba ni bila dobra, s to sem pa zadovoljen / prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam
// izraža to, kar je glede na drugo najbližje času govorjenja: prejšnje vojne so bile hude, ta pa je bila najhujša / vsako noč dobro spim, to pa nisem mogel / kdo je ta, s katerim si pravkar govoril
3. izraža osebo ali stvar, o kateri se pravkar pripoveduje: doma živi samo še oče. Ta je že precej star; zdravnik je tako naročil, in ta že ve, kaj je prav; doživel je nesrečo, vendar o tej ni hotel govoriti; prvi potresni sunek je bil močen, po tem, za tem je bilo več šibkih za njim; ob cesti stoji hiša, za to je dvorišče za njo / publ. ima brata. Le-ta je sodnik
4. ekspr. izraža osebo ali stvar, kot jo določa odvisni stavek: kdor ne dela, ta ne zasluži plačila
5. ekspr. nadomešča izpostavljeni stavčni člen v vlogi osebka ali predmeta: sin, ta je šele prebrisan; kruh, tega imam rad; vina, tega se ne brani
6. ekspr., v zvezi ta in ta, ta pa ta izraža osebo ali stvar, ki je znana, a se noče, ne more natančneje imenovati: mi smo ti in ti in hočemo to in to; igralec ta in ta je bil odličen / pog. on je za vas številka ta pa ta in nič drugega
7. ekspr., v zvezi ta ali oni, ta in oni izraža poljubne osebe ali stvari: ta ali oni se je že zmotil; govorili so o tem in onem
B)
1. izraža navadno še ne prepoznano stvar v bližini govorečega, na katero se navadno usmerja pozornost koga: katera rastlina je to; to je fant, o katerem sem vam pripovedoval; kaj to ropota? Toča pada / to je moj brat, to pa moj prijatelj
// izraža stvar, pojav, kot ga določa odvisni stavek: to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi; to, da se telo giblje okoli osi, se imenuje vrtenje; za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage; bal se je zlasti tega, da bi se vozilo pokvarilo; obljubil mi je tudi to, da bo delo opravil pravočasno; želi si samo to, da bi bil zdrav / kaznovan je bil zaradi tega, ker je škodo povzročil iz malomarnosti; na vrh so hoteli kljub temu, da niso imeli dobre opreme
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja trditev: lepo je to, da mu pomagaš; da bi delal, to mu ni všeč; to, kar ste rekli, za nas ni novo; govoriti, to ni težko / hitro se razburi. To ni dobro
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja besedo, na katero se veže: če je kdo potreben pomoči, potem je to on; ni mogel hoditi tako hitro, kot bi to rad
2. izraža pravkar povedano: otroci kričijo in ropotajo, to ga zelo moti; ekspr. ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič / kaj boš delal popoldne? Zakaj me to sprašuješ / fant je zdrav. Glede tega ste lahko brez skrbi; otrok je bil dosti bolan. Menili so, da se zaradi tega slabše razvija zato; ranjen je bil, pa se je kljub temu rešil izraža nasprotje s prej povedanim; branili so mu, vendar se je kljub temu odločil za ta poklic / podjetje je takrat dobro uspevalo. To, publ. temu pa že dolgo ni tako
// izraža, kar je določeno z navajanjem, naštevanjem: rad bi vam rekel to: hvaležen sem vam za sodelovanje; to je rekel in odšel / še to: načrta ne bom spreminjal
3. v zvezi to je, to se pravi uvaja drugačno, ustreznejšo izrazitev, opredelitev česa: prišel je sam, to je [tj.] brez družine in sorodnikov; poznam ga, to se pravi, vem le, kako mu je ime
● pog. mož, ta ti je šele ta pravi, ta mož je še bolj zvit, predrzen, slab, neroden; ta je (pa) ekspr. ta je pa bosa to ni res, to je izmišljeno; ekspr. ta je pa res debela ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna; ekspr. ta je pa dobra česa takega nisem pričakoval; to mi ni všeč; ekspr. ta je pa prazna to ni res, to je izmišljeno; ekspr. soseda je dobra gospodinja. Ta pa, ta izraža pritrjevanje; ekspr. mislite, da se bodo delavci uprli. To ravno ne izraža zanikanje s pridržkom; ekspr. veseljak je. To pa, to izraža pritrjevanje; ekspr. je že popravil avto? Saj to je tisto, še začel ga ni poudarja zanikanje prej povedanega; ekspr. vlak ima zamudo. Samo to, samo tega se še manjka to dejstvo bo stanje še poslabšalo; izraža nezaželenost česa; star. mrzlo je bilo, da nikoli tega zelo; knjiž. nedolgo (od) tega je živel tukaj pred kratkim; publ. ni znano, kaj je na tem če je res in koliko je res; knjiž. ni stvar v tem, da svet spremenimo, ampak da ga izboljšamo ni naš cilj; pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar to je glavna težava; preg. kdor laže, ta krade lažnivemu človeku se pripisuje tudi tatvina
III. v vezniški rabi
1. v dopustnih odvisnih stavkih, v zvezi kljub temu da čeprav: kljub temu da je star, še dela; ni mu pomagal, kljub temu da bi mu lahko
2. navadno v zvezi poleg tega, zraven tega za izražanje dodajanja k prejšnjemu: dela v tovarni, poleg tega pa študira; zamuja in zraven tega je len / ekspr. v sobi je mrzlo in povrhu tega še temno
3. v zvezi zaradi tega za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; zato: zmanjkalo jim je kurjave, zaradi tega bodo prenehali kuriti; vzdržljiv je in spreten, zaradi tega so ga sprejeli
4. z vejico, v zvezi in to za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: kupil je novo knjigo, in to pesmi; prišlo je dosti ljudi, in to starih, mladih pa tudi otrok
5. v zvezi v tem ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka godi skoraj istočasno z dejanjem nadrednega: v tem ko se je posvetilo, je počilo
6. v protivnem priredju, v zvezi s tem da za izražanje omejevanja; vendar: prišel bo, s tem da bo malo zamudil
7. v protivnem priredju, v zvezi kljub temu za izražanje nasprotja s prej povedanim: bila je bogata, kljub temu ni mogla dobiti ženina; prim. le1, potem1, predtem, ta3, taisti, tale, to, zatem

SSKJ²

tà2 prisl. (ȁ) zastar.
1. tja1: ta predenj je stopila; ta ven ga pošlje / hodila je sem in ta po zeleni trati sem in tja
2. tam: ta onkraj reke

SSKJ²

ta3 člen, pog.
za poudarjanje določne oblike pridevnika: pot bo še dolga, vendar je ta grdi del že za nami; oblekla je ta novo obleko / pozimi bo nosil ta visoke čevlje; otrok jé že s ta veliko žlico
// za poudarjanje samostalniške rabe pridevnika: zdaj je še mlad, vse ta hudo ga še čaka; imeli so več sinov, doma je ostal samo ta najmlajši / star. ta bela s koso smrt; bil je pri ta belih pri belogardistih, domobrancih; otr. žlico drži s ta lepo z desnico; imate kaj ta malih otrok; dobili so ta mlado snaho; ta rdeči partizani; komunistična stranka, levičarji; prijeti za ta sladke za lase na sencih; pri hiši sta še oba ta stara starši poročenega sina ali hčere, ki živi doma z družino
● pog. toliko je po ta malem vredno najmanj; pog., ekspr. potegnil, povlekel je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge

SSKJ²

tá4 in tà medm. (ȃ; ȁ)
1. izraža negodovanje, nejevoljo: ta, ta, ta, ta, pa smo spet tam, že začenjaš
2. klic psu pridi sem: priden kuža, ta, ta, ta, se je prilizoval sosed
3. posnema glas pri streljanju: začeli so streljati s strojnico: ta, ta, ta, ta
4. nadomešča zloge besedila pri petju, govorjenju: začel je napev koračnice: ta ta ta ta, ta-ta-ta-ta ta ta

SSKJ²

tabásko tudi tabasco -a [tabásko] m (ȃ) gastr.
pekoča omaka iz čilija, kisa in soli: juho je začinil s tabaskom; kapljica, žlička tabaska; poper, sol in tabasko

SSKJ²

tabatiêra -e ž (ȇ)
zastar. tobačnica: vzeti ščepec tobaka iz tabatiere; srebrna tabatiera

SSKJ²

tabéla -e ž (ẹ̑)
pregledno razporejeni podatki o čem, sestavljeni po določenih kriterijih, razpredelnica: tabela kaže rast proizvodnje; tabela rojstnih letnic kandidatov / prikazati rezultate v tabelah / kot opozorilo v besedilu glej, primerjaj tabelo št. 3
// navadno s črtami omejen prostor za vpisovanje takih podatkov: vnesti številke v tabelo
● publ. naše moštvo je na dnu tabele na enem izmed zadnjih mest; na zadnjem mestu
♦ mat. logaritemska tabela v kateri so navedena števila in njihovi logaritmi; šah. turnirska tabela v katero se vpisujejo rezultati tekmovalcev na turnirju

SSKJ²

tabeláren -rna -o prid.(ȃ)
narejen v obliki tabele, tabel: tabelaren pregled podatkov / tabelarni del razprave

tabelárno

prisl.:

prikazati podatke grafično in tabelarno

SSKJ²

tabeláričen -čna -o prid.(á)
narejen v obliki tabele, tabel: tabelaričen prikaz podatkov / tabelarična oblika podajanja rezultatov

tabelárično

prisl.:

tabelarično urejeni podatki

SSKJ²

tabélen -lna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na tabelo: tabelna robna črta / tabelna razporeditev rezultatov tabelarna, tabelarična

SSKJ²

tabélica -e ž (ẹ̑)
manjšalnica od tabela: tabelica množine padavin

SSKJ²

tabelíranje -a s (ȋ)
glagolnik od tabelirati: navodila za tabeliranje podatkov

SSKJ²

tabelírati -am nedov. in dov. (ȋ)
prikazovati v obliki tabele: tabelirati rezultate
♦ mat. tabelirati funkcijo; tabelirati logaritme števil med 1 in 10

tabelíran

-a -o:

tabelirani podatki

SSKJ²

tabelírka -e ž (ȋ)
adm. pisarniški stroj, ki piše tabele iz podatkov na luknjanih karticah: upravljavec tabelirke

SSKJ²

tábeln -a -o [tabələn in tabəln] prid. (ȃ)
nanašajoč se na tablo: črna tabelna ploskev / tabelni prikaz učne snovi
♦ um. tabelna slika prenosna slika na različni podlagi; tabelno slikarstvo slikarstvo, ki se ukvarja s slikanjem tabelnih slik

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tábelski1 -a -o [tabəlski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na tablo: tabelski napis / tabelsko črtovje
♦ šol. tabelska slika kratek in pregleden zapis učne snovi, ki nastaja med poukom na tabli

SSKJ²

tabélski2 -a -o prid. (ẹ̑)
tabelaren, tabelaričen: tabelski prikaz podatkov

SSKJ²

tabêrna -e ž (ȇ)
star. gostilna, krčma: po tabernah hodi in popiva; pristaniška taberna

SSKJ²

tabernákelj -klja m (á)
rel. omarica, navadno na oltarju, v kateri so shranjene posvečene hostije: odpreti tabernakelj; postaviti monštranco v tabernakelj

SSKJ²

tabernákeljski -a -o [tabernakəljski] prid. (á)
nanašajoč se na tabernakelj: tabernakeljska vratca / tabernakeljska omara baročna omara iz predalnika, na katerem je plitvejši nastavek s predalčki in ploskev za pisanje

SSKJ²

tabernáti -ám nedov. (á ȃ)
star. krčmariti: z dovoljenjem gosposke je tabernal na trgu

SSKJ²

tábes -a m (ȃ)
med., v zvezi tabes dorsalis obolenje osrednjega živčevja v hrbteničnem kanalu kot posledica sifilisa, usihanje hrbtnega mozga: govorne motnje pri tabesu dorsalisu

SSKJ²

tábla -e ž (ȃ)
1. plošča, na kateri je kaj napisano, označeno: tabla visi nad vrati trgovine; obesiti, pritrditi, sneti tablo; tabla z napisom / dopolnilna tabla ki dopolnjuje sporočilo na prometnem znaku; oglasna tabla oglasna deska; opozorilna, orientacijska, reklamna tabla; ulične table z imeni ulic
// kar je po obliki temu podobno: tabla čokolade
// navadno s prilastkom plošča: mizna tabla; odkriti spominsko tablo
2. navadno temna plošča, na katero se piše s kredo: pobrisati tablo; priti k tabli; pisati na tablo / biti vprašan pred tablo / tridelna tabla; zidna tabla za na steno / šolska tabla
3. nar. slika: table z nabožno vsebino
4. plošča, ki zapolnjuje odprtino v osnovnem okviru vrat, oblog: izbiti tablo iz vrat; vrata na tri table
♦ šol. listna tabla pri kateri se pisalne ploskve obračajo kakor listi knjige; šport. tabla pri košarki plošča, na katero je pritrjen koš

SSKJ²

tablanét -a m (ẹ̑)
igr. igra s kartami, pri kateri igralec lahko z ustrezno karto pobere vse izigrane karte na mizi in s tem dobi dodatno točko: igrati tablanet

SSKJ²

tabléta1 -e ž (ẹ̑)
zdravilo navadno v obliki okrogle ploščice: uživati, pog. jesti tablete; vzeti tableto aspirina; predpisati zdravilo v tabletah; tablete in pilule / kontracepcijske, pomirjevalne, uspavalne tablete; tableta za želodec / podjezična tableta ki jo bolnik raztopi pod jezikom, da se zdravilna učinkovina vnese v telo prek sluznice v ustih; šumeča tableta ki se zaužije raztopljena v tekočini, zlasti v vodi, in pri raztapljanju šumi
♦ farm. sulfonamidna tableta; tableta amidopirina
// kar je po obliki temu podobno: stisniti snov v tableto / tableta za razkužitev pitne vode

SSKJ²

tabléta2 -e ž (ẹ̑)
knjiž. pladenj: prinesti pismo na tableti

SSKJ²

tabléten1 -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na tableta1: vodja tabletnega oddelka v proizvodnji; tabletna tovarna / tabletna kura, terapija; tabletna omama

SSKJ²

tabléten2 -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na tableta2: tabletni sistem razdeljevanja hrane

SSKJ²

tablétka -e ž (ẹ̑)
manjšalnica od tableta, zdravilo: tabletka aspirina / tabletka saharina

SSKJ²

tabletomán -a m (ȃ)
kdor je bolezensko nagnjen k pretiranemu uživanju tablet: zaradi jemanja pomirjeval postati tabletoman

SSKJ²

tabletomaníja -e ž (ȋ)
bolezensko nagnjenje k pretiranemu uživanju tablet: pogosto uživanje pomirjeval vodi v tabletomanijo / omejevati tabletomanijo pretirano uživanje tablet

SSKJ²

táblica -e ž (ȃ)
1. manjšalnica od tabla:
a) pritrditi na hišo tablico s hišno številko; tablica z napisom / registrska tablica navadno z začetnimi črkami kraja in številko, pod katero je vozilo vpisano v register; ulična tablica
b) izdelovanje steklenih tablic / tablica čokolade
c) na steklo slikane tablice
2. majhen prenosni računalnik v obliki ploščice z zaslonom na dotik; tablični računalnik: uporaba tablice; programi za tablico; prenosniki in tablice / elektronska tablica elektronska naprava za obračunavanje cestnine / grafična tablica elektronska naprava, ki se priključi k računalniku in s pomočjo katere uporabnik premika kazalec na računalniškem zaslonu tako, da po njej vleče s posebnim pisalom
3. nekdaj uokvirjena manjša plošča, na katero se piše s kamenčkom, kredo: kupiti za šolo tablico in kamenček; lesena, skrilasta tablica / voščena tablica lesena, prevlečena z voskom
4. nav. mn. zbirka tabel: sestaviti tablice / računska tablica pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje; tablice za teže in mere; tablice za določanje osvetlitve / prazna mesta na tablici tabeli
● tombolska tablica tombolska kartica
♦ avt. preizkusna tablica začasna registrska tablica na neregistriranem vozilu; fin. obrestne tablice tabela z izračunanimi obrestnimi zneski; mat. logaritemske tablice knjiga z logaritemskimi tabelami

SSKJ²

tábličen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tablico: tablični rob / tablični napis / tablični računalnik majhen prenosni računalnik v obliki ploščice z zaslonom na dotik
♦ avt. tablična luč luč, ki osvetljuje registrsko tablico

SSKJ²

tablíranje -a s (ȋ)
gastr. obdelava gosto tekočega kuhanega sladkorja, čokoladnih mas za prelive, glazure na marmorni plošči: plošča za tabliranje

SSKJ²

tabló -ja m (ọ̑)
knjiž. večja plošča s podatki, signali: tablo z imeni stanovalcev; številke na tabloju / svetlobni tablo
● knjiž. prikazati razstavno gradivo na tablojih ploščah

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tabloíd -a m (ȋ)
časopis, ki vsebuje veliko slikovnega materiala in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah: za tabloide so zelo zanimive kraljeve družine; naslovnica tabloida; urednik tabloida; članek, zgodba v tabloidu

SSKJ²

tabloíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tabloide: tabloidni časopis, dnevnik; tabloidna revija; tabloidna zgodba; tabloidno novinarstvo

SSKJ²

tabloidizácija -e ž (á)
pojav, da postane kaj tabloidno: tabloidizacija medijev, tiska; problemi tabloidizacije / tabloidizacija politike

SSKJ²

tabloídnost -i ž (ȋ)
dejstvo, da je kaj tabloidno: naraščajoča tabloidnost informacij; tabloidnost in senzacionalnost

SSKJ²

tábor -a m (á)
1. skupek šotorov, naprav, navadno za začasno bivanje na prostem: postaviti tabor; izbrati primeren kraj za tabor; begunski, vojaški tabor; ciganski tabor / urediti tabor za turiste kamp; ujetniški tabor ujetniško taborišče
♦ alp. bazni tabor za opremo in odpravo na mestu, kjer se začne vzpon na vrh; višinski tabor za člane odprave med vzponom; tur. rokovnjaški tabor folklorna prireditev s prikazovanjem življenja rokovnjačev
2. utrdba za obrambo kmečkega prebivalstva pred Turki od srede 15. do konca 16. stoletja, navadno ob cerkvi na vzpetini: vaščani so se zatekli v tabor; cerkev z ostanki tabora / turški tabor
3. množično zborovanje na prostem: organizirati tabor; udeležiti se tabora; govoriti na taboru
// zgod., od 1868 do 1871 množično politično zborovanje na prostem z zahtevami po zedinjeni Sloveniji in enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah: tabori so pritegnili veliko ljudi; doba taborov; pomen taborov za utrjevanje narodne zavesti / narodni tabor; vižmarski tabor
4. navadno s prilastkom organizirano začasno skupno bivanje ljudi s skupno dejavnostjo pod mentorskim vodstvom: udeležiti se počitniškega delovnega tabora; potapljaški tabor; mladinski raziskovalni tabor
5. navadno s prilastkom skupina ljudi istih nazorov, zlasti političnih: razdeliti narod na dva tabora; napredni tabor; nasprotni, sovražni tabor; predstavniki sprtih taborov; tabor mladih
// zveza držav ali strank s podobnimi interesi; blok: država ne pripada nobenemu taboru; opozicijski tabor / vzhodni, zahodni tabor / politični tabor

SSKJ²

táborec -rca m (á)
prebivalec tabora: življenje taborcev
// udeleženec tabora: pridružil se je taborcem

SSKJ²

táboren -rna -o prid. (á)
nanašajoč se na tabor:
a) izbrati taborni prostor / taborna disciplina; taborno življenje / sedeti pri tabornem ognju
b) taborna cerkev

SSKJ²

taboríšče -a s (í)
1. skupek navadno preprostih stavb, naprav za začasno bivanje večjega števila ljudi: postaviti, urediti taborišče; begunsko, partizansko, vojaško taborišče; zbirno taborišče
♦ alp. bazno taborišče bazni tabor, zlasti večji
2. skupek stavb, naprav za prisilno bivanje večjega števila ljudi: obdati taborišče z bodečo žico; pobeg iz taborišča; ekspr. pekel taborišč / koncentracijsko taborišče za množično interniranje ljudi iz političnih, vojaških, imperialističnih razlogov

SSKJ²

taboríščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na taborišče: taboriščno naselje / taboriščno življenje / taboriščne žrtve

SSKJ²

taboríščnica -e ž (ȋ)
ženska, ki je internirana v taborišču: trpljenje taboriščnic

SSKJ²

taboríščnik -a m (ȋ)
kdor je interniran v taborišču: izstradani taboriščniki

SSKJ²

taboríški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na taborišče: taboriški red / taboriški paznik

SSKJ²

taborít -a m (ȋ)
1. udeleženec, organizator (narodnega) tabora, (narodnih) taborov: štajerski taborit Vošnjak
2. pripadnik radikalne smeri husitstva: gibanje taboritov

SSKJ²

taboríti -ím nedov. (ī í)
bivati, živeti v šotoru: iti na morje taborit; taboriti ob vodi

taborèč

-éča -e:

v dolini taboreča vojska

SSKJ²

taborján in taborjàn -ána m (ȃ; ȁ á)
udeleženec, organizator (narodnega) tabora, (narodnih) taborov: zbiranje taborjanov

SSKJ²

taborjênje -a s (é)
glagolnik od taboriti: oditi na taborjenje; počitniško taborjenje; taborjenje ob morju

SSKJ²

tábornica tudi tabórnica -e ž (á; ọ̑)
članica taborniške organizacije: postala je tabornica

SSKJ²

tábornik tudi tabórnik -a m (á; ọ̑)
član taborniške organizacije: postati tabornik / pri tabornikih se je naučil raznih veščin

SSKJ²

tabornína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za taborjenje: nizka tabornina

SSKJ²

táborniški tudi tabórniški -a -o prid. (á; ọ̑)
nanašajoč se na tabornike ali taborništvo: taborniška organizacija; taborniško gibanje / taborniška oprema; taborniška ruta / taborniški odred osnovna organizacijska enota taborniške organizacije

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

táborništvo -a s (á)
dejavnost, gibanje, ki se ukvarja zlasti s taborjenjem, z življenjem v naravi: razvijati taborništvo

SSKJ²

taborováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. taboriti: taborovali so ob reki

SSKJ²

taborovódja -e tudi -a m (ọ̑)
vodja tabora: določiti taborovodjo

SSKJ²

táborski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na tabor:
a) taborska oprema / taborski ogenj taborni ogenj
b) taborsko obzidje / taborska cerkev
c) taborski govornik / taborsko gibanje

SSKJ²

tábrh -a m (á)
nar. delo na kmetiji, ki ga opravlja najet delavec, plačan na dan; dnina1: hoditi na tabrh, v tabrh k sosedom

SSKJ²

tábrhar -ja m (á)
nar. dninar: najemati tabrharje za košnjo

SSKJ²

tabú -ja m (ȗ)
1. pri nekaterih prvotnih ljudstvih zapoved, prepoved, nanašajoča se na kako dejanje, stik s čim, katere kršitev kaznujejo nadnaravne sile: prekršiti tabu; veljavnost tabujev za toteme / tabu spolnih odnosov med najbližjima sorodnikoma
2. knjiž. stvar, ki se ne sme kritično obravnavati: sprememba stališč, ki so bila v preteklosti tabu; razglasiti kaj za tabu; kaste so indijski tabu; pedagoški, politični tabuji
// skrivana, prikrivana stvar: spregovoriti o tabujih; spolnost je bila velik tabu; ti podatki so za javnost tabu / učencem je nova snov tabu neznana stvar; v prid. rabi: tabu tema

SSKJ²

tabuírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. delati iz česa tabu: tabuirati spolnost / tabuirati knjigo z uvrstitvijo med najboljše stvaritve

tabuíran

-a -o:

tabuiran pojem

SSKJ²

tabuístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na tabu: tabuistični predmeti / tabuistična tema / tabuistično izražanje

SSKJ²

tabuizácija -e ž (á)
pojav, da postane kaj tabu: tabuizacija samomora smrti, starosti; tabuizacija spolnosti; prispevki, razprave o tabuizaciji

SSKJ²

tabuizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati iz česa tabu: tabuizirati smrt; tabuizirati spolnost / tabuizirati nekatera čustva

SSKJ²

tabújski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na tabu: tabujski predmet / tabujski opis

SSKJ²

tabula rasa tabule rase [tábula ráza] ž (ȃ, ā)
filoz., v empirizmu človekova duševnost pred čutnim izkustvom: Lockova teza o tabuli rasi / otrokova duševnost je ob rojstvu tabula rasa brez vtisov
● knjiž. ta človek je tabula rasa nič ne ve, zna

SSKJ²

tabulátor -ja m (ȃ)
teh. priprava na pisalnem stroju, s katero se določa rob besedila, omogoča pisanje v stolpcih: uporabnost tabulatorja / decimalni tabulator

SSKJ²

tabulatúra -e ž (ȗ)
glasb., od 14. do 18. stoletja zapis večglasne instrumentalne glasbe, zlasti solistične, pri katerem se namesto not v celoti ali deloma uporabljajo črke, številke in drugi znaki: orgelska tabulatura; tabulatura za lutnjo

SSKJ²

tabún -a m (ȗ)
kem. najstarejši hlapljiv tekoč bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem: tabun, sarin in soman

SSKJ²

taburét -a m (ẹ̑)
nizek stol brez naslonjala: okrogel, rezljan taburet; vzhodnjaški taburet; mizica s taburetom

SSKJ²

táca -e ž (á)
1. spodnji del noge nekaterih sesalcev: pes je ležal z glavo na tacah; mačka zamahne s taco po hrošču / medved se je postavil na zadnje tace noge; odtisi pasjih tac; tapkanje tac / kot vzklik pasja taca, kakšna vročina
2. slabš. noga, roka: taca ga boli; težko najde čevlje za svoje tace; držal je kozarček v tresočih se tacah
3. v zvezah: medvedje ali medvedove tace užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, bot. rumena griva; medvedove tace travniška rastlina z velikimi listi in belimi cveti v kobulih, bot. navadni dežen; zajčja taca nekdaj blazinica za pudranje iz zajčje kože
● slabš. izteguje tace po očetovih žuljih prilašča si, hoče si prilastiti očetovo premoženje; ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; nar. pritiskati na taco pri kolovratu nožno gonilo, stopalnik
♦ etn. morska taca narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro; teh. taca široka podporna ploskev na spodnjem delu nosilne priprave

SSKJ²

tácar -ja m (ȃ)
slabš. medved: tacar je delal škodo / medved tacar

SSKJ²

tácast -a -o prid. (á)
podoben taci: vrata se odpirajo s tacasto kljuko / ekspr. tacasta stopala

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tacáti -ám nedov. (á ȃ)
1. ekspr. počasi, okorno hoditi: med drevjem je tacal medved; gosi so tacale po dvorišču; s težkimi koraki je tacal po sobi
// slabš. hoditi: peš bi tacal tri dni / vso mladost je tacal bos bil
2. ekspr. mendrati po čem: vojaki so tacali po knjigah

SSKJ²

tackáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. stopicati: fantek tacka ob materi

SSKJ²

tačàs prisl. (ȁ)
1. takrat: razmere so bile hude, a tačas se o tem še ni smelo govoriti; pogovarjali so se o njem. Ravno tačas je vstopil / posestvo je prevzel sin. Od tačas je začelo iti na bolje
2. medtem: nekateri so si šli ogledovat jamo, drugi pa so se tačas zabavali

tačàs

vez., v zvezi tačas ko

takrat ko:

tačas ko je spal, so morali biti tiho

medtem ko: tačas ko sem jaz brusil srp, je zavezala snop;

prim. čas, ta1

SSKJ²

tačásen -sna -o prid. (á)
knjiž. takraten: slika ustreza tačasnemu idealu ženske lepote

SSKJ²

táčica -e ž (á)
manjšalnica od taca: maček si je s tačico umival gobček

SSKJ²

táčka -e ž (á)
1. manjšalnica od taca: psiček z belimi tačkami / zajec se je postavil na zadnje tačke noge; odtisi mačjih tačk / plašč iz lisičjih tačk iz lisičjega krzna s spodnjega dela nog / naučil je psa dajati tačko dvigniti tačko tako, da se lahko prime kot v pozdrav / kot ukaz psu daj tačko
2. ljubk. nogica, rokica: rožnate tačke dojenčka
3. del šivalnega stroja, ki pri šivanju drži blago: dvigniti, spustiti tačko; potisniti rob pod tačko; tačka in čolniček
4. v zvezi medvedje, medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, bot. rumena griva

SSKJ²

tadva gl. ta1

SSKJ²

taebo -ja [tájbó] m (ȃ-ọ̑)
telesna vadba s prvinami borilnih veščin: trenirati, vaditi taebo; aerobika, fitnes in taebo

SSKJ²

taekwondo in tekvondó -ja [tekvondó] m (ọ̑)
karateju podoben borilni šport, po izvoru iz Koreje: treniral je taekwondo, vendar se je pozneje odločil za nogomet; v prid. rabi: taekwondo klub

SSKJ²

taekwondoist in tekvondoíst -a [tekvondoíst] m (ȋ)
športnik, ki se ukvarja s taekwondojem: naši taekwondoisti so na prvenstvu osvojili dve kolajni; najboljši svetovni taekwondoisti

SSKJ²

taekwondoistka in tekvondoístka -e [tekvondoístka] ž (ȋ)
športnica, ki se ukvarja s taekwondojem: zmaga naše taekwondoistke na turnirju

SSKJ²

tael -a [tél] m (ẹ̑)
nekdaj vzhodnoazijska utežna enota:

SSKJ²

táft -a m (ȃ)
gosta, trda in gladka tkanina iz svile: taft za dežnike; večerna obleka iz tafta
// tekst., pri svilenih tkaninah platnena vezava: tkati v taftu; v prid. rabi: taft svila; taft vezava

SSKJ²

táftast -a -o prid. (ȃ)
ki je iz tafta: taftasto krilo

SSKJ²

táften -tna -o prid. (ȃ)
taftast: taftna obleka

SSKJ²

tag -a [têg-] m (ȇ)
osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih; oznaka: v HTML-ju vsak tag ni nujno zaključen
// niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin: dodati tag na fotografijo

SSKJ²

tagétes -a m (ẹ̑)
vrtn. močno dišeča okrasna enoletnica z rumenimi, oranžnimi ali rjavo rdečimi cveti v koških in pernatimi listi, žametnica: saditi salvije in tagetes; stebelca tagetesa

SSKJ²

tahigrafíja -e ž (ȋ)
biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; hitropis, brzopis: grška tahigrafija

SSKJ²

tahikardíja -e ž (ȋ)
med. pojav, da srce utripne v minuti večkrat, kot je normalno: bradikardija in tahikardija

SSKJ²

tahiméter -tra m (ẹ̄)
teh. geodetska priprava za merjenje kotov in dolžin na terenu: tahimeter in teodolit

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tahinírati -am nedov. (ȋ)
nižje pog. lenariti, ne delati: samo tahinirajo, delo pa čaka

SSKJ²

táhion in tahión -a m (ȃ; ọ̑)
fiz. domnevni delec, ki je hitrejši od svetlobe: teorija o tahionih

SSKJ²

tahográf -a m (ȃ)
teh. priprava, ki zapisuje vrtilno hitrost: opremiti avtobuse s tahografi

SSKJ²

tahométer -tra m (ẹ̄)
teh. priprava za merjenje vrtilne hitrosti, merilnik vrtilne hitrosti: tahometer je kazal tisoč vrtljajev na minuto

SSKJ²

tai chi gl. taj či

SSKJ²

taísti -a -o prid. (ȋ)
1. knjiž. isti: spet ga je ugriznil taisti pes / bila sta na taisti strani / ponavljati taiste gibe ene in iste; imeti hlače in suknjič taiste barve enake
2. knjiž. prav ta: taisto osebo, o kateri govorite, so zaprli; izuma niso patentirali, čeprav taisto stvar uvažajo / počilo je in taisti trenutek je nastal pravi pekel prav tisti
3. star. ta1, tisti: popisal je vse, kar je doživel v taistih časih; še nekdo ji je bil naklonjen pod taisto streho

taísti

-a -o sam.:

nagovoril je občinstvo. Taisto ga je pozdravilo;

prim. isti, ta1

SSKJ²

taizéjski -a -o [tezêjski] prid. (ȇ)
ki je v zvezi z versko prakso mednarodne ekumenske skupnosti menihov iz francoske vasice Taizé: skupina taizéjskih bratov; taizéjski spevi; taizéjska molitev, pesem; taizéjska srečanja / taizéjska skupnost

SSKJ²

tájanje -a s (ȃ)
glagolnik od tajati: tajanje ledu, snega / hitro, počasno tajanje živil

SSKJ²

tájati -am nedov. (ȃ)
1. v zvezi z led, sneg delati, da prehaja v vodo: sonce taja led; sneg se že taja; pren., ekspr.: s smehljajem taja nezaupljivost; nejevolja se mu je tajala
2. delati, da voda v kaki snovi preneha biti led; odtajevati: tajati zamrznjena živila / južni veter taja poti

tájati se

ekspr., z oslabljenim pomenom

izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo:

kar tajal se je od blaženosti

/ srce se mu je tajalo od sreče

/ ob taki ponudbi se je kar tajal je bil zelo zadovoljen

●

ekspr. pri vinu se je začel tajati je postajal dostopen, zgovoren

tajajóč

-a -e:

tajajoč se sneg

SSKJ²

tájba -e ž (ȃ)
star. tajenje: rešiti se je hotel s tajbo in izgovori

SSKJ²

tájč -a m (ȃ)
zastar. popačena nemščina: govori samo še tajč

SSKJ²

táj čí táj číja in tai chi tai chija [táj čí] m (ȃ, ȋ)
kitajska borilna veščina in način počasne telovadbe, namenjene meditaciji: izvajati, vaditi taj či; hoditi na taj či; seminar, tečaj taj čija; sproščanje s taj čijem; taj či, judo in karate

SSKJ²

tájen -jna -o prid. (ā)
1. za katerega javnost, oblast ne ve: imeti tajen sestanek; dogodki so ostali tajni; tajna organizacija; tajna radijska postaja; tajno društvo
2. s katerim se javnost, ljudje ne morejo seznaniti: tajno srečanje državnikov / skleniti tajni sporazum; tajna meddržavna pogodba; tajno sojenje / tajno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj ne vedo
// za katerega ve ozek krog ljudi: tajni dokumenti; tajna telefonska številka; sporazumevati se s tajnimi znamenji / tajni jezik; tajna pisava
3. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi; skriven: priti skozi tajen vhod
4. knjiž. skrivnosten: začutiti v sebi tajno moč / tajni glasovi
● tajna policija v nekaterih državah policija, ki skrbi za državno varnost; zastar. v njenem pogledu je videl tajno skrb skrito, prikrito
♦ pravn. tajni proces; ptt tajni slog pri telegramih pisava z znaki iz skupin črk in številk, ki imajo dogovorjen tajni pomen; zgod. tajni svet v stari Avstriji vladarjev posvetovalni organ

tájno

prisl.:

tajno delovati

tajno glasovati

tajno se sestajati

SSKJ²

tajênje -a s (é)
glagolnik od tajiti: tajenje mu ni pomagalo; tajenje krivde

SSKJ²

tajfún -a m (ȗ)
izredno močen vrtinčast tropski vihar v zahodnem delu Tihega oceana: mesto je zajel tajfun; divjanje tajfuna

SSKJ²

tájga -e ž (ȃ)
z iglavci porasel svet pod polarno gozdno mejo: sibirska tajga; tajga in tundra

SSKJ²

tajilec gl. tajivec

SSKJ²

tajínstven -a -o prid. (ȋ)
knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: vznemirili so ga tajinstveni zvoki; tajinstvene sile / obdajala ga je tajinstvena samota / tajinstven človek / tajinstven pogovor

tajínstveno

prisl.:

tajinstveno se vesti

SSKJ²

tajínstvenost -i ž (ȋ)
knjiž. skrivnostnost, nedoumljivost: privlačila ga je tajinstvenost vesolja / tajinstvenost in samotnost gorskih vrhov

SSKJ²

tajítev -tve ž (ȋ)
tajenje: vztrajati pri tajitvi

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tajíti -ím nedov. (ī í)
1. z besedo, kretnjo izražati, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen: obdolžili so ga sodelovanja pri atentatu, a je tajil; tajiti krajo; vse je tajil; tajil je, da jih je izdal; tajiti na zaslišanju; nekaj časa je tajil, nato pa vse priznal; trdovratno tajiti / tajil mu je, da je pohajkoval; za moj naslov si vedel, kaj tajiš; storil sem to, kaj bi tajil
// zatrjevati, da kako dejstvo, ki se pripisuje osebku, ne obstaja: tajiti dolg; tajiti napake / tajil je njegove zasluge
// zatrjevati, da kdo ni v določenem razmerju z osebkom: odrekajo se mu in ga tajijo; tajiti sina
2. izražati mnenje, imeti prepričanje, da kaj ne obstaja: tajiti boj za obstanek; tajiti gospodarski polom; tajiti potrebo po duhovnosti; zla na svetu ni mogoče tajiti
♦ rel. tajiti Boga
// ekspr., z nikalnico, z odvisnim stavkom izraža pritrditev temu, kar določa odvisni stavek: ni tajil, da mu hvala godi; ne tajim, da je nadarjen za učenje tujih jezikov; ni mogoče tajiti, da je sposoben
3. prikrivati: tajiti svoje nazore, prepričanje; ni mogel več tajiti svoje ljubezni / tajiti bolečino, skrb / tajiti smeh, solze zadrževati
● ekspr. taji leta ne pove, koliko je star; nar. ob srečanju sta tajila oči se nista pogledala v oči

tajíti se

knjiž.

skrivati se:

skrivaj se shajata, tajita se pred ljudmi

/ hiša se taji sredi drevja

/ v očeh se ji taji jeza

●

nar. ne taji se, odkrito se pogovorimo ne pritajuj se

tajèč

-éča -e:

taječ bolečino, je stiskal zobe

dokazovati krivdo taječega obtoženca

SSKJ²

tajívec -vca in tajílec -lca [tajiu̯ca] m (ȋ)
nav. ekspr. kdor (rad) taji: vztrajen tajivec / dvomljivci in tajivci

SSKJ²

tajkún -a m (ȗ)
zelo bogat in vpliven podjetnik z močnimi političnimi povezavami: tajkuni so z navideznimi dokapitalizacijami prišli do večinskih deležev mnogih podjetij; boj proti tajkunom / medijski tajkun; tranzicijski tajkun

SSKJ²

tajkúnski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na tajkune: tajkunski krediti; tajkunski prevzemi podjetij; tajkunska privatizacija; tajkunsko lastninjenje podjetij / tajkunska posojila

SSKJ²

tajlíran -a -o prid. (ȋ)
obl. oprijet v pasu: tajliran plašč; tajlirana obleka; jopica je s prednjimi šivi nekoliko tajlirana / tajliran kroj

SSKJ²

tájming in timing -a [tájming-] m (ȃ) pog.
časovno načrtovanje: dober, napačen, slab tajming; tajming sprejemanja zakona; občutek, smisel za tajming
// vnaprej časovno opredeljen, določen potek česa; časovnica: sporočiti tajming koference; po tajmingu je najbolj problematična točka povsem na koncu

SSKJ²

tájna -e ž (ā)
knjiž. skrivnost: občudovati, odkrivati tajne življenja / poklicna, poslovna, vojaška tajna
● knjiž. zaupati komu tajne srca skrita čustva

SSKJ²

tájnica -e ž (ȃ)
1. ženska, ki opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle: narekovati pismo tajnici; zaposlena je kot tajnica; tajnica direktorja / tajnica režije ki med snemanjem zapisuje tehnične, organizacijske podatke, režiserjeve opombe
2. naprava, storitev, ki ob telefonskem klicu predvaja posneto sporočilo in shranjuje sporočila klicateljev: oglasila se je avtomatska tajnica / telefonska tajnica

SSKJ²

tájnik -a m (ȃ)
1. kdor opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle: dati navodila tajniku; tajnik šole; dela in naloge tajnika / osebni tajnik / občinski tajnik nekdaj kdor opravlja pisarniške posle na občini; tajnik režije ki med snemanjem zapisuje tehnične in organizacijske podatke, režiserjeve opombe
2. visok funkcionar kake organizacije, telesa: izvoliti tajnika; glavni tajnik; predsednik in tajnik
● državni tajnik v nekaterih državah visok državni funkcionar, navadno odgovoren za zunanje zadeve države

SSKJ²

tajnikovánje -a s (ȃ)
glagolnik od tajnikovati: tajnikovanje v društvu; med njegovim tajnikovanjem je bila društvena dejavnost zelo živahna

SSKJ²

tajnikováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. biti tajnik, opravljati tajniške posle: tajnikovati v društvu

SSKJ²

tájniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tajnike: tajniške dolžnosti / tajniško poročilo

SSKJ²

tájništvo -a s (ȃ)
1. oddelek v delovni organizaciji, ki opravlja administrativne, organizacijske in tehnične posle: delati v tajništvu; tajništvo fakultete; tajništvo in računovodstvo
2. tajniški posli: prevzeti tajništvo

SSKJ²

tajnocvétka -e ž (ẹ̑)
knjiž. brezcvetnica

SSKJ²

tajnopís -a m (ȋ)
1. tajna pisava: sporočilo v tajnopisu
2. besedilo, znaki s prikritim sporočilom: poslati tajnopis

SSKJ²

tajnopísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tajnopis: tajnopisni znaki / tajnopisno sporočilo

SSKJ²

tájnost -i ž (ā)
1. značilnost tajnega: jamčiti tajnost glasovanja; zavarovati tajnost dopisovanja / publ.: podatki morajo ostati v tajnosti tajni; soditi komu v tajnosti tajno
2. kar je tajno: ti podatki so tajnost / državna, poslovna, službena, vojaška tajnost
● ekspr. javna tajnost stvar, za katero že vsi vedo
// knjiž. skrivnost: občudovati tajnosti narave; čarobna tajnost je ležala v pokrajini / izdati, zaupati dekliške tajnosti

SSKJ²

tájnosten -tna -o prid. (ā)
knjiž. skrivnosten: prisluhniti tajnostnim zvokom

tájnostno

prisl.:

zvezde se tajnostno lesketajo

SSKJ²

tajnovídec -dca m (ȋ)
knjiž. kdor je sposoben ugotavljati, razumevati, kar je skrivno, skrivnostno: intuitivnost tajnovidca

SSKJ²

tajnovíden -dna -o prid. (í ī)
knjiž. sposoben ugotavljati, razumevati, kar je skrivno, skrivnostno: tajnoviden poznavalec duševnosti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tajnovídnost -i ž (í)
knjiž. lastnost, značilnost tajnovidnega: tajnovidnost genialnega moža / tajnovidnost intuicije

SSKJ²

tajnovít -a -o prid. (ȋ)
knjiž. skrivnosten: tajnovita moč besede

SSKJ²

tájselj -slja tudi -na [tajsəlj] m (á)
nekdaj težek voz s širšimi platišči: naložiti tajselj / tajselj sena

SSKJ²

ták1 -a -o zaim. (á)
1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: poglejte, tak je bil most pred razstrelitvijo; taka barva vam ne pristaja; taka igrača ni primerna, izberite drugo; tako uro mi dajte, prosim
// izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči pravkar doživlja, obravnava: tako vreme je primerno za sprehod; v takem prijetnem razpoloženju vas še nisem videl
// pri navajanju izraža lastnost, da je kaj določeno z navajanjem, naštevanjem: predlagam tak dnevni red; vprašanja so bila taka: kam potujete, kaj boste tam delali / naš dogovor je tak: najprej delo, nato plačilo
2. izraža lastnost, značilnost česa, kar je znano iz predhodnega besedila, okoliščin: pretepa se in pije, takega človeka pa se vsi izogibajo; bili so brez hrane in orožja. V takem položaju niso mogli vzdržati / načrti so bili narejeni za take in podobne primere; star. take in enake misli so ga vznemirjale
// izraža lastnost, značilnost, kot jo določa odvisni stavek: tak človek je, da vse oprosti; tak je, da se ne more odločiti; ni tak, da bi ne dal, če je treba / vzela je (takega) fanta, ki se spozna na kmečka dela; ni (take) stvari, ki se je ne bi lotil; želel si je pravo ladjo, tako za na morje / v takem položaju je, da se mora odločiti; take neumne stvari govori, da ga nihče noče poslušati
3. izraža enakost lastnosti z lastnostjo v prejšnjem stavku: bila je prijazna in taka je tudi ostala; bila je vsa razburjena, take je še ni videl
// izraža
a) enakost lastnosti, značilnosti osebe, stvari s primerjanim: kupil je tak avtomobil, kot ga imate vi; njegov oče je bil prav tak, kot so vsi drugi / hotel je čevlje, take, kot jih nosijo sošolci / (taka) je kot sraka, vse odnese; (taka) je kot srnica
b) skladnost lastnosti, značilnosti s tem, kar določa odvisni stavek: ni tak, kot sem si ga predstavljal; kazen je taka, kot jo je zaslužil / svet opisuje tak, kakršen je v resnici; kakršno obleko si naredil, tako boš nosil
4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža samostalnik: tega oblačila še tak dež ne premoči; takega reveža ni daleč naokoli; menda ni taka napaka, če malo drugače misli; odkril je še tako skrivnost / bilo je tako neurje, da je vse uničeno / ekspr. zdaj je priložnost, da nikoli take / iron.: niste me počakali. Hvala lepa za tako prijaznost; pridnost pa taka / kot vzklik taka smola, prepozni smo
// ekspr. izraža veliko mero pozitivnih lastnosti tega, kar izraža samostalnik: tak kruh, kar naprej bi ga jedel; taka pšenica, kar gledal bi jo; tako dekle, le kje se je vzelo / ta voda je dobra, da ni take
// ekspr. poudarja pomen besede, na katero se veže: tak hud pes, še ugriznil me bo; tak lep dan, vi pa sedite v zaprtem prostoru; naredil je tako neumno napako, da ni mogoče razumeti; tako prazno glavo imam, ne morem se spomniti / ni taka groza, če ne boš šel; ni taka (huda) reč, če tega ne ve / taka škoda, da se nismo srečali / tak niče, pa še ugovarja; kaj pa boš s takim otrokom na tako težki poti / nič se ne vznemirjajte, to je samo taka navada / lenoba ti taka, delat pojdi; o, reva ti taka, še tepel bi se
5. ekspr. izraža zlasti negativno lastnost, značilnost, ki se noče natančneje imenovati: kaj boste z njim, ko ima tako preteklost; kakšen pa je? No, tak, boste že videli / njegov uspeh je bolj tak; hiša je taka, ne vem, kako bi se izrazil / ubogaj ga, ne bodi tak; če boš tak do mene, tudi jaz ne bom boljši / dekle je tako noseče
// v zvezi kar tak ki ostane v prvotnem, nespremenjenem stanju: šla je ven kar taka; naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako mi dajte
// v zvezi tak in tak, tak pa tak ki je znan, a se noče, ne more imenovati: bolezen ima tak in tak potek; obljubili so mu tako in tako plačo; pog. ugotoviti tako pa tako stanje
// v povedni rabi, v zvezi tak ali tak kakršenkoli: sprejeti ga morajo, naj bo tak ali tak; stvari se bomo lotili, pa naj bo uspeh tak ali tak; naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno
6. publ., v zvezi kot tak poudarja osebo, stvar glede na njeno bistvo, izključujoč okoliščine: poudarek je na vrednosti človeka kot takega; resnica kot taka je boleča; stvar kot taka ga ne zanima; o učenju kot takem so povedali bolj malo / bil je strokovnjak in kot tak še posebej odgovoren zato
● ekspr. tak delavec je, da ga je treba iskati zelo dober; iron. junak pa tak, kar zbežal je strahopetec je; slabš. ne bodi tak kmet neroden, neuglajen človek; ekspr. ni maral ne takih ne drugačnih zapletov nobenih, nikakršnih; ekspr. ni mu všeč ne v taki ne v drugačni obliki sploh ne; ekspr. pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna kakršnakoli; ekspr. taka reč je bila zaradi njega zelo so se razburjali, vznemirjali; ekspr. štiri dni ni taka reč ni (zelo) dolgo; ekspr. ustrezi ji no, to vendar ni taka reč, taka stvar to ni nič posebnega, težkega, hudega; ekspr. nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč izraža pritrditev s pridržkom; pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila ne mudi se zelo; pog., ekspr. hudič, pa taka večerja izraža omalovaževanje; pog., ekspr. slišal bo pridigo, da (še) nikoli take zelo bo oštet; preg. kakršen oče, tak sin; preg. kakršna ptica, taka pesem od vsakogar se lahko pričakuje le to, kar zna; preg. kakršna setev, taka žetev dobro začeto delo daje uspehe; sam.: njemu in takim ne smeš zaupati; ekspr. devetih takih se ne boji; najti morajo takega, ki že vse zna; ekspr. športnik je, da malo takih zelo dober; ekspr. če je taka, pa grem; ekspr. misliš, da je vseeno, pa ni taka ni tako; pog. dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape tak udarec; ekspr. take je govoril, da so se vsi smejali; ekspr. žalostni časi, ti pa take počenjaš neprimerne stvari; pog. prekliči, če ne ti bom tako primazal, pripeljal te bom močno udaril; ekspr. tako mu je rekel, da mu je sapo zaprlo zelo ostro ga je zavrnil; hči se gosposko oblači in v družbi poseda. Taka ne dela; ekspr. polje je rodovitno, da malo takih zelo; pog. v takem je prijetno hoditi v takem vremenu; o njem si ne morem misliti česa takega; pog. ima dvajset let ali kaj takega približno dvajset let; ekspr. odpotoval je. Kaj takega izraža veliko začudenje; ekspr. kaj takega pa še ne izraža ogorčenje, zgražanje; pog. kaj je to takega, če se loči nič hudega, izrednega ni; pog. nič takega ni, če se enkrat zmoti ni hudo; pog. bere časopise, revije in tako podobne stvari

SSKJ²

tàk2 člen. (ȁ) z oslabljenim pomenom, na začetku povedi
1. izraža nestrpnost pri pozivu: tak govori, če si vprašan; tak ne kujaj se, saj nisi otrok; tak pojdite vendar domov; tak vstani že
// izraža spodbudo: tak povej mi, kaj te teži; tak vzemi, če ti je všeč; tak zaigraj nam kaj / tak začnimo, da bomo prej končali
2. izraža začudenje, presenečenje: tak se je zmotil, kdo bi si mislil; tak si prišla / tak to je tisto, vina ne pije; tak je bilo vendarle res, kar so pravili; tak vi ste me povabili / tak tako, se je začudila gospodinja
// izraža nejevoljo: tak mi ga ne daš / kot vzklik tak tako, mene hočeš spraviti v nesrečo
3. izraža prehod na zaključek: pogovorili smo se, tak do jutri, fantje; moram iti, tak pa zdravi ostanite
// pog. torej1, potemtakem: tak preskrbljen si, toplo ti je, kaj se pa še pritožuješ

SSKJ²

tàk3 prisl. (ȁ)
star. tako: tak mislijo vsi; tak ji ne bo uspelo / pogledala ga je tak, kakor da ga ne bi poznala / tak je zakričal, da so se ustrašili / bila je tak mlada; za to delo tak ni imela več veselja

SSKJ²

ták4 medm. (ȃ)
posnema enakomerno se ponavljajoče šibke glasove pri premikih urnega mehanizma: poslušal je enakomeren tek stenske ure: tak, tak; prim. tiktak3

SSKJ²

tàk5 medm. (ȁ)
posnema glas pri udarjanju: tak, tak, tak, kljuva žolna po deblu; na okensko polico je udarjalo: tak, tak, tak
// posnema glas pri streljanju: v treskanju granat so se slišali tudi rafali strojnic: tak, tak, tak

SSKJ²

takalíkati -am nedov. (ī)
nar. kotaliti, valiti1: takalikati kroglico po tleh

SSKJ²

tákati -am nedov. (ȃ) nar.
1. kotaliti, valiti1: takati kolesa; takati se po travi
2. vzhodno gugati, zibati: takati otroka v zibelki

takajóč

-a -e:

klical je na pomoč, takajoč se po kamenju

SSKJ²

takeláža -e ž (ȃ)
navt. jadra in pripadajoče vrvi na ladji ali čolnu, jadrovje: pregledati takelažo na ladji; obnovljena takelaža

SSKJ²

takísto prisl. (ȋ)
star. tako: pomagal sem vam, zdaj pa takisto delate z menoj / nikar jim ne zamerite, če takisto govorijo, saj ne mislijo slabo / če je takisto, pa zapojmo; »Janez, ali ne?« »Takisto je.«
// prav tako, enako: tudi drugi mislijo takisto kot mi; tam je takisto težko živeti; govoril je tiho, takisto sem mu odgovarjal jaz

SSKJ²

tákle -a- -o- zaim. (á)
ekspr. tak1, takšen: s takimle načinom fanta ne boste pridobili; takale poroka je na vasi velik dogodek / vidiš, takale je / dnevni red je takle

SSKJ²

takljáti -ám nedov. (á ȃ)
knjiž. kotaliti, valiti1: takljati kolo po tleh; kamenje se taklja po strmini

SSKJ²

takníti in tákniti -em dov. (ī á)
nar. zahodno dotakniti se: z ustnicami je taknil rob kozarca; na rahlo je taknil njeno roko / jedi se ni niti taknil

SSKJ²

takó prisl. (ọ̑)
I.
1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej / tako navzkriž jih položi; tako pokonci se drži, mene poglej
2. izraža način dejanja, poteka česa, znan iz predhodnega besedila, okoliščin: udarilo je dvakrat, tako potrka soseda; gospodar se je sprehodil s počasnim korakom. Tako stopa kralj / tipal je okrog sebe in tako prišel do vrat; ciklus je postavil v sredo knjige in mu tako namenil osrednje mesto / vodne kapljice v zraku zmrznejo, tako nastane toča; delal je dosti, počival malo, tako je živel dolgo časa / kaj vas boli, da se tako držite; zakaj me tako gledate; tako vam motor ne bo vžgal / smejali so se svojim sanjam in mislili, da je tako prav
// izraža način dejanja, kot ga določa odvisni stavek: govoril je tako, da so ga vsi razumeli; hodi tako, da se ziblje v bokih; rešili bi se samo tako, da bi razbili vrata; prelomljena dela je treba tako sestaviti, da se pravilno zrasteta; obleka mora biti tako narejena, da se v njej dobro počutiš / bilo jima je tako namenjeno, da sta se srečala / on zna tako narediti, da je prav
// izraža sklicevanje na to, kar govoreči komu sporoča: dogovorili smo se tako: najprej spravimo tovor do polovice poti, šele nato na vrh; zgodilo se je tako: spotaknil me je, nato sva se stepla / ekspr. tako ti povem, rečem, varuj se ga
3. izraža enakost s prej navedenim, opisanim: povedal mu je svoje mnenje in rekel, da tako mislijo vsi / odšel je. Tako je storil tudi njegov sosed
// izraža enakost načina dejanja z načinom v prejšnjem stavku: bolezen se pojavi nenadoma in tako tudi izgine; prišel je neopazno in prav tako odšel
// izraža
a) enakost načina dejanja, stopnje lastnosti s primerjanim: hodi tako, kot je hodil njegov oče / obnaša se (tako) kot otrok / zgodilo se mu je prav tako kot njegovemu očetu: ubilo ga je drevo / ona dela tako, kakor delajo druge; risati stvari tako, kot so v stvarnosti / biti (tako) delaven kot mravlja; biti (tako) težek kot svinec; bila je tako velika kot dekle pri trinajstih; bil je dvakrat tako, ravno tako, skoraj tako velik kot jaz
b) skladnost dejanja, stopnje lastnosti s tem, kar izraža navadno odvisni stavek: tako gre mimo, kakor bi bil popolnoma neznan; kaznujte ga tako, kot je zaslužil; naredi tako, kakor hočeš, kot moreš, kot so ti naročili / ni tako močen, kot sem si mislil; ni tako neumen, kot se dela; tudi njemu ni vse tako jasno, kot se zdi / delajte tako kot doslej
4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža glagol, pridevnik ali prislov: zakaj se ga tako bojite, saj ni hud; tako so hiteli, pa so bili vseeno prepozni; niso vedeli, da si tako želi domov; težko je ugovarjati tako pomembni osebi; tako prijazen in ustrežljiv je; zahvalili so se ji, ker jih je tako dobro pogostila; žal mu je, da se tako brez veselja moži / če ga boš tako hvalil, se bo prevzel; ne uideš, če si še tako hiter / še tako majhna sprememba ga moti / kot vljudnostna fraza: ali bi bili tako dobri in bi mi posodili knjigo; bodite tako prijazni in pridite
// izraža mero ali stopnjo česa, kot jo določa navadno odvisni stavek: tako se boji, da se kar trese; zadel ga je tako, da je ves moder v obraz; tako je priden, da ga vsem postavljajo za zgled; piše tako grdo, da njegove pisave ni mogoče brati / še na ulico si ne boš upala, tako te bo sram; ni ga mogla gledati, tako je trpel
// ekspr. poudarja pomen besede, na katero se veže: vse mu je tako dobro obrodilo; potok tako lepo šumlja; tako malenkostno, prazno je tako razpravljanje; tako mlada je in lepa; tako pravilno ste predvidevali; tako tiho je tukaj / tako nekam bled je zadnje čase; tako nekako prazna je ta soba
5. izraža nedoločen način: trudil se je, da bi tako mimogrede zaostal; morda je kdaj o tem tako na tihem sanjal; tako za spremembo gre včasih tudi v hribe / našel ga je tako, po naključju
// pog. razmeroma slabo, nezadovoljivo: kako vam je naredil obleko? Tako / uči se tako tako; piše tako, precej grdo / dela bolj tako
// pog. izraža nedoločeno navadno majhno mero, stopnjo: vas kaj boli? Tako; kakšna je bila letina? Tako, ne najboljša
6. v členkovni rabi poudarja dejstvo, ki brez nadaljnjih podatkov utemeljuje sklep: nas ne bodo pogrešali, danes bo tam tako dosti ljudi; ne potrebuje dežnika, ker dež tako ponehuje; ne bom ti je predstavljal, saj jo tako poznaš / od časa do časa je pohvalil kosilo, govorila je pa tako gospodinja; denarja ne potrebuje dosti: obleko ima, jé pa tako malo / cigarete je delil samo z enim, drugi pa tako niso kadili sploh; časopis so ukinili, češ da ga ljudje tako ne berejo / vrniti se bo moral tako ali tako v vsakem primeru; ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš
// navadno v zvezi z že poudarja dejstvo, ki je znano brez nadaljnjih podatkov: že tako majhno plačo so mu še zmanjšali; oče je sedel resen za mizo, stric je bil pa že tako malo zgovoren; v podjetju, kjer je iskal delo, so imeli (že) tako preveč delavcev / (že) tako in tako veliko posestvo je še povečal; teh območij, ki so nam tako ali tako neznana, ne bom našteval
7. ekspr. poudarja približnost: tako v soboto ali nedeljo bo prišel; bilo je tako opolnoči ali pozneje / porabili so tako do petdeset litrov vina; tako okrog šestdeset let ima / od tega je tako nekako pet let približno
8. ekspr., v zvezi tako in tako, tako pa tako izraža način, ki je znan, a se noče, ne more imenovati: testo se pripravi tako in tako, iz njega pa se oblikujejo rogljiči; obnašal se je tako in tako, kaj naj z njim storimo
// izraža vsebino, ki je znana, a se noče, ne more imenovati: ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res
9. navadno v zvezi tako imenovan izraža omejitev, negotovost v izjavi: notranja napetost se kaže v tako imenovanih [t. i.] čustvenih izpadih; ravnati se po tako imenovanih pravilih igre / star. vetrnjaštvo tako zvanih narodnjakov
10. pri naštevanju, v zvezi in tako dalje, in tako naprej izraža obstajanje česa poleg že povedanega: prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje [itd.]; nabiral je borovnice, gobe in tako naprej [itn.] / ogledali so si živalski vrt, arboretum in tako po vrsti
11. v zvezi tako tudi, prav tako izraža veljavnost trditve za primer, pri katerem se trditev ne ponovi: odšel je, tako tudi sosed; porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik
// v zvezi prav tako izraža razširitev veljavnosti trditve na dodani istovrstni stavčni člen: obleka ne sme biti pretesna, prav tako ne preohlapna; v tem času je značilna specializacija obrti in prav tako poklicev
// v zvezi prav tako izraža dodajanje k prej povedanemu: dali so pobudo za ustanovitev zavoda za tehnično vzgojo. Prav tako so sklenili, da bodo organizirali posvetovanje o tej stroki / oče mu je umrl, ko je bil še mlad. Matere prav tako ni imel dolgo
12. izraža prehod k novi misli: počasi so se pomirili in dobili nove delavce. Tako je tekel čas in kmalu je minilo leto; dober si in pošten in me ne boš ogoljufal. Ko me je tako hvalil, mi je postal položaj jasen
13. v povedni rabi izraža stanje, razmere, znane iz okoliščin, sobesedila: pri nas je tako, da bi človek obupal; vsi preveč popuščamo, zato pa je tako / to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati; pri njih je tako kot v škatlici
// s smiselnim osebkom v dajalniku izraža duševno stanje, počutje, kot ga določa odvisni stavek: tako mi je, kot bi me presekal z mečem; tako mu je bilo, da bi se razjokal
// s smiselnim osebkom v orodniku izraža stanje, položaj koga, česa sploh, kot ga določa odvisni stavek: z njim je tako, da ne bo več zdrav; s to stvarjo je tako, kot smo povedali / z nama je tako: plamen je plamen razvnel / z najboljšo stvarjo je tako kot z najboljšo travo: hitro se popase / ekspr. kako je z očetom? Tako izraža nezadovoljivost stanja
14. izraža ustreznost povedanega, navedenega: pravi, da jo obožuje, a ni tako; žal je tako, da je življenje prozaično; naj bo tako ali drugače, pomoči so potrebni; bolnega otroka menda ne bo jemal na dolgo pot, ni tako; je že tako, da je zakon zadeva dveh ljudi / če je tako, kot pravite, vas bomo podprli / niste verjeli, da vas bodo prehiteli? Tako je; pravijo, da je bila nesreče kriva prehitra vožnja. Ne rečem, da ni tako / pozabili ste izklopiti električni tok, je tako? Natanko tako
// poudarja trditev: ne bo več risal stripov, tako je; tako je, eden mora v službo / tako je ta reč: ljudje več verjamejo papirju kot svoji pameti; tako je to, ne želimo se več prerekati; učiti se moraš in delati, tako je in nič drugače / to je že tako, dela nam ni manjkalo, kruha tudi ne, a domači kraj je le domači kraj; je že tako, da ne bo več zdrav; s to stvarjo je že tako, da se ne smemo prenagliti / kot podkrepitev trditve sam si boš služil kruh. Tako bo, pa amen
15. ekspr., v zvezi kar tako izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena: kar tako je šel v mesto; jokala je kar tako; tega mu ni povedal kar tako / pogovarjali so se kar tako, tjavendan
// pog., s širokim pomenskim obsegom izraža, da se kaj zgodi na način, kot ga določajo okoliščine: pomahaj, da ne boš šla kar tako mimo; niso se dali odpraviti kar tako ne da bi kaj dosegli; knjige mi je dal kar tako zastonj; tega ne boste dosegli kar tako brez truda; njega nisi srečal kar tako pogostoma; čudili so se, da mu je kar tako verjel brez dokazov; živela je z njim kar tako brez zakonske zveze / vzel jo je kar tako, brez dote
16. pog., ekspr., v povedni rabi v nespremenjenem stanju, kot ga določa sobesedilo: ni dobil neveste, zato je ostal tako; ker ni imel kopalnih hlač, je šel tako v vodo; ničesar ni zaužil, cel dan je bil (kar) tako tešč / kar tako, bosa je hodila po rosi
// v zvezi kar tako brez ustreznih pozitivnih lastnosti, kot jih določa sobesedilo: mislil je, da je on kar tako, pa se je zmotil; te stvari niso kar tako / njegov nasvet ni kar tako je dober; mož ni kar tako je pomembna oseba / njegov izgovor ni kar tako
// brez težav: srednja šola ni kar tako; življenje in ljubezen nista kar tako
17. v členkovni rabi izraža opozorilo na prehod k novi misli, dejavnosti: tako, kje smo končali zadnjič; prispeli smo. Tako. Hiša pred vami je rojstna hiša našega največjega pesnika
// izraža podkrepitev odločitve: tako, zabave je konec; vse smo pospravili. Tako, fantje, zdaj pa gremo / tako, pa začnimo
// izraža podkrepitev trditve, ugotovitve: tako, da boš vedel, pomagal ti ne bom; tako, narobe je, pa naredi, kar hočeš / tako, siti ste, zdravi tudi, nič vam ne manjka
18. v členkovni rabi izraža začudenje, presenečenje: že dolgo nas ni obiskal. A tako / obljubil mu je kolo in nove smuči. Tako; v kavarno sta šla. Tak tako
// izraža nejevoljo: tako, rad bi mi skril ključe; pog. a tako, še ugovarjali mi boste / torej tako, vi posedate, mi pa delamo; tako torej, nočete ubogati
// izraža zadovoljstvo: tako, pa sem te ujel; tako, zdaj pa imaš, kar si iskal; tako, pa smo prišli; tako, tako, kar lepo naprej delaj; lepo, da ste prišli, kar sedite. Tako, pa smo skupaj / potegni vrv. Tako. Zdaj pa še tu
II. v vezniški rabi
A) med členi v stavku
1. ekspr., v zvezi s kakor, kot za združevanje, vezanje sorodnih pojmov glede na povedano: s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki; odklonil je tako kosilo kot večerjo / okrepili so se tako številčno kot tudi organizacijsko; izrekam vam sožalje tako v svojem imenu kakor tudi v imenu svoje družine
2. v zvezi tako kot, tako kakor za združevanje, vezanje istovrstnih stavčnih členov: tako kot pri človeku je tudi pri nekaterih opicah stegnenica vitka kost; tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost / iz te zgodbe prav tako kot iz obeh prej omenjenih sledi isti nauk
3. v zvezi tako kot za izražanje primerjave glede enakosti načina: govorila sta malo, tako kot pravi zaljubljenci; držal se je ravno, tako kot drugi
B) med stavki
1. navadno v zvezi tako kot za uvajanje odvisnega stavka, ki izraža skladnost s čim: delal je pridno, tako kot so ga naučili; jedla je malo, tako kot je bila navajena
// za uvajanje stavka, ki izraža osebni odnos do povedanega: umaknil se je pred njim, tako kot so pričakovali; ne bomo šli, tako kot smo se dogovorili; bal se je, da ga bodo ujeli, tako kot sem vam pravil
// v zvezi tako da za uvajanje načinovnega odvisnega stavka, ki izraža posledico: grdo piše, tako da njegove pisave ni mogoče brati; noge je imel velike, tako da mu nobeni čevlji niso bili prav / bil je zbegan, tako da ni vedel, kaj dela; delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov
2. v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja: gnoj je bil dragocen, tako ga je oče sam trosil; ni pazila na ulice, tako se je izgubila / odšel je po svetu, in tako ga niso nikoli več videli; bil je lačen, in tako se je ustavil v gostilni, da bi nekaj pojedel
// v zvezi tako pa za izražanje nasprotja s prej povedanim: če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more; drugemu ne bi verjel, tako pa se je zgodilo meni, in verjamem
C)
za naštevanje zgledov za prej povedano: začel se je ukvarjati z vprašanji uporabne mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in v poljedelstvu
Č)
z oslabljenim pomenom, za piko ali podpičjem za izražanje pomenov kot pod B, C:
a) navada je postavljati spomenike pomembnim ljudem. Tako so ga postavili tudi njemu; nisem se hotel prerekati. Tako me je opeharil za eno ovco
b) ob nedeljah bi bral in poležaval, če bi imel kje. Tako pa ne vem, kam bi šel; doma bi bil, pa bi vedel. Tako pa hodiš okoli in šele na večer pogledaš v hišo
c) opisal bom nekatere poklice. Tako bom analiziral, ko pride na vrsto, tudi kmeta
● iron. ej, dragec, tako ne bo šlo izraža svarilo; ekspr. tako mi je prišlo, pa sem ga udaril prišel sem v tako razpoloženje; ne morem ga pustiti tako v takem (neugodnem) stanju; ekspr. napravi kar tako, da je le samo zaradi videza; pog. to sem rekel, storil samo tako brez določenega vzroka, namena; ekspr. ne boj se, to se samo tako reče tega se ne misli, ne razume dobesedno; ti so, da se tako izrazim, da tako rečem, prišli kot naročeni izraža rahlo omejitev; če se tako vzame, mu ni nič hudega izraža rahlo omejitev; tako rekoč ekspr. denarja tako rekoč ni več skoraj ni več; ekspr. bil je tako rekoč zmeraj pijan izraža omejitev popolne, dobesedne ustreznosti izraza, resničnosti; tako ali drugače ekspr. to boš plačal tako ali drugače na ta ali drug način; ekspr. reci tako ali drugače, jaz ostanem ne glede na tvoje besede, mnenje ostanem; ekspr. naj bo tako ali drugače, naprej moramo v vsakem primeru; tega ne more uresničiti ne tako ne drugače nikakor; ekspr. o tej stvari ni rekel ne tako ne tako ni povedal svojega mnenja; ekspr. smejal se je, da nikoli tako zelo; ekspr. rad ga srkne, da nobeden tako zelo rad; pridem tako gotovo, kot tu stojim prav gotovo; ekspr. zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere, tako mi bog pomagaj izraža podkrepitev resničnosti trditve; bolj tako pog. plača je bolj tako nizka; pog. hiša je bolj tako slaba; pog. videti je malo tako čudaški; če je tako, ukaz je ukaz, pa grem izraža sprijaznjenje, dopustitev; če je tako, pa ga ne maram izraža nejevoljo; umakne se, če (mu) tako kaže če je zanj prav; noče se vrniti, pa kaj hočemo, je že tako prav izraža sprijaznjenje; tega vam ne bom naredil. A, tako je to izraža presenečenje; kakor si si postlal, tako boš ležal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev; preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno z lahkoto ali nepošteno pridobljena stvar ne prinaša koristi, sreče; preg. kakor ti meni, tako jaz tebi če hočeš, da bodo drugi do tebe dobri, bodi tudi ti do njih

SSKJ²

takój in takòj prisl. (ọ̑; ȍ)
1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: takoj se je lotil dela; oddala je pismo in takoj odšla; počakaj malo, takoj pridem; takoj je treba ukrepati / na to vprašanje ni znal takoj odgovoriti brez premisleka; ekspr. takoj bi ga kupil, če bi imel denar brez pomisleka / takoj odidi; takoj ga odpelji; elipt.: zdaj pa domov, in to takoj; otroci, takoj spat / v členkovni rabi dajte mi kozarec. Takoj / takoj po tekmi so se stepli; takoj v začetku bi ga morali opomniti / pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru
// izraža, da se dejanje zgodi v bližnjem času: malo počakajte, takoj bo prišel / takoj spomladi bomo zidali; takoj jutri pridemo; zagrmelo je in takoj nato se je ulil dež; takoj zdaj začni
2. izraža, da se dejanje zgodi v zelo kratkem času: hitro so hodili in takoj so bili na vrhu; takoj je opazil, da nekaj ni v redu; takoj so pojedli in šli delat / takoj je bil moker; nageljni so takoj oveneli
3. izraža, da za nastop dejanja, stanja zadošča nepomemben vzrok: tak je kot oče, takoj se razjezi; takoj je užaljena; samo kaj pripomniš, pa je takoj vse narobe / to meso se takoj pokvari hitro
4. ekspr. v neposredni bližini, tik: sedel je takoj pri vratih; takoj za hišo raste češnja / takoj za predhodnico je šla glavnina bataljona / po uspehu je takoj za njim
5. nar. zelo, močno: takoj se sramujem; takoj se mi dobro zdi; takoj sem vesela

takój ko

in takòj ko vez., v časovnih odvisnih stavkih

za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku:

takoj ko jo je videl, mu je bila všeč

/ vrni se, takoj ko bo mogoče kar najhitreje

SSKJ²

takójci in takòjci prisl. (ọ̑; ȍ)
ekspr. takoj: ni se mogel takojci odločiti

SSKJ²

takójšen -šna -o prid. (ọ̑)
ki se zgodi brez odlašanja: potreben je takojšen spust letala
// ki se zgodi v zelo kratkem času: pričakujejo takojšno zmago

SSKJ²

takójšnji -a -e prid. (ọ̑)
ki se zgodi brez odlašanja: potrebna mu je takojšnja pomoč; odločiti se za takojšnje ukrepanje
// ki se zgodi v zelo kratkem času: možnosti za takojšnji dvig proizvodnje; takojšnja utrujenost

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

takójšnjost -i ž (ọ̑)
značilnost takojšnjega: koncept takojšnjosti v digitalnem komuniciranju / takojšnjost prevzema, uporabe / ekspr. imeti značaj takojšnjosti

SSKJ²

takóle prisl. (ọ̑)
ekspr. tako: takole se obrnite; takole sedite / vidite, takole razmetavajo družbeno lastnino; uprli se bomo. Ampak ne takole, praznih rok / omako pripravimo takole / sonet se glasi takole; minister je takole začel svoj govor; stvar je potekala nekako takole / takole kakih deset milijonov bo stalo; takole proti večeru je bilo

SSKJ²

tákost -i ž (á)
knjiž. lastnost, značilnost takega: stvarnost je nespremenljiva in vztraja v svoji takosti

SSKJ²

tákošen -šna -o zaim. (á)
star. tak1, takšen: takošno stvar bi rad, kot je na polici / sosed je bil neprijazen, takošnega človeka pa se ljudje izogibajo

SSKJ²

tákov in takôv -a -o zaim. (á; ȏ)
star. tak1, takšen: navedel je še več takovih dokazov; pustite takov pogovor; takovo življenje jo veseli / ima takov vpliv, da se ga bojijo

SSKJ²

tákraj1 prisl. (ȃ)
star. tostran1: hitro je pripeljal čez most, takraj pa je obstal

SSKJ²

tákraj2 predl. (ȃ)
star. tostran2: približali so se hišam takraj reke / pristanišča takraj in onkraj Atlantskega oceana

SSKJ²

takràt prisl. (ȁ)
1. izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo: zaviral je, toda takrat je bilo že prepozno; poredkoma se oglasi, a še takrat se mu mudi / takrat je še študiral, zdaj pa že dela / takrat med vojno je bilo drugače / takrat bi se morali upreti, ko je bil še čas; obiščite nas takrat, ko bomo imeli več časa; vstopila je prav takrat, ko so govorili o njej / do takrat še niso bili na morju; od takrat naprej sta prijatelja
2. v zvezi takrat in takrat izraža čas, ki je znan, a se noče, ne more imenovati: te živali so živele takrat in takrat / rojen takrat in takrat tam in tam

takràt ko

vez., v časovnih odvisnih stavkih

za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka godi v preteklosti, prihodnosti ali poljubnem času istočasno z dejanjem nadrednega:

takrat ko je najbolj zanimivo, moramo oditi

takrat ko se bo vrnil, bo veliko slavje

sam.: prepad med takrat in danes se veča

SSKJ²

takráten -tna -o prid. (ā)
ki je bil, obstajal takrat: značilnosti takratne miselnosti; stroj je bil za takratne razmere redkost; dejavnost takratnega vodstva

SSKJ²

táksa -e ž (ȃ)
predpisan znesek, ki se mora plačati državi, občini, skupnosti za določeno storitev, uporabo česa, pristojbina: odmeriti, zaračunati takso; plačati takso v gotovini, kolkih; pobirati, zvišati takso / carinska taksa ki se plača za opravila v zvezi s carinjenjem; ekološka taksa ki se plača zaradi obremenjevanja okolja; občinska taksa; poštna taksa; sodna taksa ki se plača v zvezi s sodnim postopkom; turistična taksa ki se plača za bivanje v turističnem kraju; upravna taksa ki se plača v zvezi z upravnim postopkom / taksa od vstopnine davek, davščina; takse prosti izdelki
♦ gozd. gozdna taksa vrednost neposekanih gozdnih dreves

SSKJ²

taksácija -e ž (á)
gozd. ugotavljanje količine lesa, prirastka po drevesnih vrstah: opraviti taksacijo; oceniti prirastek s taksacijo / taksacija gozdov

SSKJ²

taksatíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki navaja, zajema vse primere: taksativno in eksemplifikativno naštevanje

taksatívno

prisl.:

izjeme v zakonu so taksativno naštete

SSKJ²

taksátor -ja m (ȃ)
kdor opravlja taksacijo: taksator je izmeril gozd / gozdni taksator

SSKJ²

táksen -sna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na takso, pristojbinski: taksne ugodnosti / taksna tarifa / taksni zavezanec
♦ pravn. taksni papir papir, ki ima že natisnjeno vrednost kolka; taksna vrednotnica vrednotnica, s katero se plača taksa

SSKJ²

táksi -ja m (ȃ)
osebni avtomobil z voznikom, ki se najame navadno za krajše prevoze: poklicati taksi; pripeljati se s taksijem; voznik taksija; urediti postajališče za taksije / sesti v taksi / publ. vesoljski taksi vesoljsko letalo / kot opozorilo rezervirano za taksi; v prid. rabi: organizirati taksi službo

SSKJ²

taksiméter -tra m (ẹ̄)
priprava v taksiju za merjenje prevožene poti in določanje voznine: vgraditi, vključiti taksimeter

SSKJ²

taksíranje -a s (ȋ)
glagolnik od taksirati: taksiranje prošnje, vloge

SSKJ²

taksírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž.
1. določiti takso: taksirati storitev / taksirati uvoz hladilnikov obremeniti z uvoznimi pristojbinami
// kolkovati: taksirati prošnjo s petimi evri
2. oceniti, ovrednotiti: visoko taksirati prijateljstvo

taksíran

-a -o:

vloga je pravilno taksirana

SSKJ²

taksíst -a m (ȋ)
kdor poklicno prevaža ljudi z osebnim avtomobilom: nesrečo je povzročil taksist / zasebni taksist

SSKJ²

taksístičen -čna -o (í)
pridevnik od taksist: taksistična služba

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

taksístka -e ž (ȋ)
ženska, ki poklicno prevaža ljudi z osebnim avtomobilom: vožnja s taksistko / zasebna taksistka

SSKJ²

taksódij -a m (ọ́)
vrtn. visoko parkovno drevo z iglami v dveh redeh; močvirska cipresa: taksodij in omorika

SSKJ²

taksón -a m (ọ̑)
biol. skupina organizmov, ki se uvršča v določeno sistematsko kategorijo: rastlinski takson; seznam taksonov v vzorcih

SSKJ²

taksonomíja -e ž (ȋ)
biol. nauk o razvrščanju in poimenovanju rastlin in živali: rastlinska taksonomija

SSKJ²

tákšen -šna -o zaim. (á)
1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: takšen klobuk mi dajte, prosim; poglejte, takšen oblak lahko prinese točo; takšne rože, kot jih tu vidim, so mi všeč
// izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči pravkar doživlja, obravnava: potrpeti je treba, takšen pritisk ne more dolgo trajati; vidite, v takšnem trenutku ne morem ostati miren; res je, takšne suše že dolgo ni bilo
// pri navajanju izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči nato navede: predlagam takšen program: ogled mesta in okolice, obisk muzejev
2. izraža lastnost, značilnost česa, kar je znano iz predhodnega besedila, okoliščin: bil je ves vznemirjen, takšen ni mogel iti med ljudi; vrnil se je bolan in shujšan. Ko ga je zagledala takšnega, se je prestrašila / med delom je potrebna sprostitev. Za takšne namene imajo poseben prostor / prihajali so takšni in drugačni ljudje; to velja za takšne in podobne primere
// izraža lastnost, značilnost, kot jo določa odvisni stavek: izberi takšen dan, ko bodo vsi doma; ni takšen, da bi takoj odnehal; naročajo tudi takšno opremo, ki bi jo lahko izdelali sami
3. izraža enakost lastnosti z lastnostjo v prejšnjem stavku: bila je prijazna in takšna je tudi ostala; bila je vsa razburjena, takšne je še ni videl
// izraža
a) enakost lastnosti, značilnosti osebe, stvari s primerjanim; tak1: ima takšne oči kot brat; rad bi takšno torbo, kot jo imajo sošolci; takšna je kot sonce
b) skladnost lastnosti, značilnosti s tem, kar izraža odvisni stavek: mesto ni takšno, kakršno sem si predstavljal
4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža samostalnik; tak1: menda ni takšna napaka, če malo drugače misli; takšne nevihte že dolgo ni bilo / bila je takšna zima, da je drevje pokalo / kot vzklik: takšna smola, prepozni smo; takšna sreča, našel sem ga
// ekspr. izraža veliko mero pozitivnih lastnosti tega, kar izraža samostalnik: takšen igralec, vsaki vlogi je kos; takšne rože, pustite jih, naj rastejo; kdo bi ne pil takšnega vina
// ekspr. poudarja pomen besede, na katero se veže: tukaj je še takšen čist zrak; takšni črni oblaki se podijo po nebu
5. izraža zlasti negativno lastnost, značilnost, ki se noče natančneje imenovati; tak1: žito je dobro obrodilo, krompir je pa bolj takšen / ubogaj ga, ne bodi takšen
6. publ., v zvezi kot takšen poudarja osebo, stvar glede na njeno bistvo, izključujoč okoliščine: ni skrival odpora do parlamentarizma kot takšnega / bil je predsednik društva in kot takšen vabljen na razne prireditve zaradi svojega položaja, kot predsednik
● ekspr. tega ne bi smeli storiti, pa naj je bil razlog takšen ali drugačen kakršenkoli; ekspr. ni mu všeč ne v takšni ne v drugačni obliki sploh ne; ekspr. prinesli so mu takšno in drugačno pecivo različno; preg. kakršen oče, takšen sin; sam.:, pog. dobil je takšno okrog ušes, da se je opotekel tako klofuto; ekspr. takšne ji bom povedala, da bo pomnila zelo jo bom oštela, ozmerjala; evfem. zgražali so se, če je izustil kakšno takšno neprimerno, nespodobno besedo; ekspr. kaj takšnega pa še ne izraža ogorčenje, zgražanje; ekspr. nič takšnega se ni zgodilo nenavadnega, hudega

SSKJ²

tákšenle -šna- -o- zaim. (á)
ekspr. tak1, takšen: ali so tudi tvoji otroci takšnile; v takšnemle domu je prijetno živeti

SSKJ²

tákšnost -i ž (á)
1. knjiž. lastnost, značilnost takšnega: ne more odločati o svoji takšnosti ali drugačnosti
2. filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je; bistvo: takšnost pojava, sveta

SSKJ²

tákt1 -a m (ȃ)
občutek za primerno ravnanje, vedenje pri sporazumevanju, v stikih z ljudmi: pri delu s strankami je potreben takt; imeti, pridobiti si takt; biti brez takta; očitati komu pomanjkanje takta / takt zahteva, da mu odgovoriš pravila o lepem vedenju; ta poklic zahteva dosti takta rahločutnosti, obzirnosti / odgovoril je samo zaradi takta iz vljudnosti

SSKJ²

tákt2 -a m (ȃ)
1. glasb. metrična enota iz določenega števila poudarjenih in nepoudarjenih dob: razmejiti takte s taktnicami; poudarjena doba takta; število dob v taktu / izpustiti prvi takt; uvodni takti skladbe
// urejenost metrične enote glede na število, trajanje in poudarjenost dob: spremeniti takt v drugem delu skladbe; tričetrtinski takt; ritem in takt / takt valčka
2. kar določa enakomernost ponavljanja gibov: dajati si takt z roko / hoditi, plesati po taktu; udarjati po taktu / držati takt pri plesu ritem
3. rač. hitrost, s katero procesor izvaja računsko operacijo: dosegati visoke takte; pomnilnik, vodilo deluje s taktom, pri taktu 1000 MHz / delovni, procesorski takt; procesorji z nizkim, visokim taktom (delovanja); štirijedrni procesor s taktom 3,2 GHz
♦ jezikosl. govorni takt enota naglašenega in naslednjih nenaglašenih zlogov do premora ali do naslednjega naglašenega zloga istega segmenta; strojn. delovni takt delovni gib

SSKJ²

tákten1 -tna -o prid., táktnejši (ā)
ki primerno ravna, se vede pri sporazumevanju, v stikih z ljudmi: bil je prijazen in takten človek / taktno ravnanje obzirno, vljudno

táktno

prisl.:

taktno se vesti

/ v povedni rabi ni bilo taktno, da ga je opomnil vpričo drugih

SSKJ²

tákten2 -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na takt2: drugi taktni del / taktna črta taktnica
♦ strojn. 4-taktni motor štiritaktni motor

SSKJ²

táktičen -čna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na taktiko:
a) narediti taktični načrt; taktična naloga / taktični cilj
b) zagovarjati kaj iz taktičnih razlogov / taktična napaka / občudoval je njegove taktične sposobnosti
2. ekspr. ustrezen za dosego kakega cilja: s taktično potezo rešiti položaj; njegovo ravnanje ni bilo taktično
♦ šah. taktični udar nepričakovana poteza, ki odločilno spremeni potek igre; voj. taktični cilj cilj taktične enote v boju; taktični umik načrten umik enote na nov položaj; taktična enota enota od oddelka do divizije; taktična raketa raketa z manjšim dosegom za uporabo na bojišču; taktično letalo letalo z manjšim dosegom za delovanje na bojišču

táktično

prisl.:

taktično delovati

taktično se umakniti

taktično močnejša enota

/ v povedni rabi ni bilo taktično, da ga je napadel

SSKJ²

táktičnost -i ž (á)
lastnost, značilnost taktičnega: taktičnost ravnanja

SSKJ²

táktik -a m (á)
1. strokovnjak za uporabo taktičnih enot, namenjenih za uresničitev določenih taktičnih nalog: izkušen taktik; taktiki in strategi
2. ekspr. kdor zna ustrezno ravnati za dosego kakega cilja: dober taktik je, vedno izbere primeren način

SSKJ²

táktika -e ž (á)
1. postopki, načini bojevanja manjših vojaških enot, posameznikov za dosego manjšega vojaškega cilja: prilagoditi taktiko razmeram; spremeniti taktiko v napadu; v obrambi uporabljati posebno taktiko; dobiti bitko z učinkovito taktiko / vojaška taktika
♦ voj. taktika partizanskega bojevanja
// veda, ki se ukvarja s pripravo taktičnih enot za oboroženi boj in njihovo uporabo v njem: predavati taktiko in strategijo; načela, pravila taktike
2. nav. ekspr., navadno s prilastkom postopki, način ravnanja za dosego kakega cilja: izbirati primerno taktiko za pridobitev zaveznikov; izgubiti igro zaradi napačne taktike; odkriti nasprotnikovo taktiko; uporabljati različne taktike; ženska taktika; taktika zavlačevanja; taktika v politiki; taktika in strategija delavskega gibanja
● ekspr. nima taktike ne zna ustrezno ravnati za dosego kakega cilja

SSKJ²

taktílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. tipen1: taktilni dražljaji; taktilne zaznave / taktilna občutljivost / taktilni tip človeka tip človeka, ki ima zelo jasne tipne zaznave in predstave
♦ anat. taktilne brbončice tipalne brbončice

SSKJ²

taktírati -am nedov. (ȋ)
glasb. z gibi rok nakazovati dobe takta: učiti se taktirati / taktira z roko in poje

SSKJ²

taktírka -e ž (ȋ)
dirigentska palica: dirigent je dvignil taktirko in pogledal po orkestru; zamahniti s taktirko; rezljana taktirka
● ekspr. mojster taktirke dirigent; publ. orkester pod taktirko znanega dirigenta vodstvom

SSKJ²

taktizêr -ja m (ȇ)
ekspr. kdor taktizira: biti taktizer v politiki

SSKJ²

taktizêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na taktizerje ali taktiziranje: taktizerske metode / taktizersko ozadje predloga

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

taktizêrstvo -a s (ȇ)
ekspr. preračunljivo, okoliščine upoštevajoče ravnanje za dosego cilja: odklanjati taktizerstvo

SSKJ²

taktizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od taktizirati: po dolgem manevriranju in taktiziranju privoliti v kaj; politično taktiziranje

SSKJ²

taktizírati -am nedov. (ȋ)
ekspr. ravnati preračunljivo, upoštevajoč okoliščine za dosego cilja: zna taktizirati; politiki taktizirajo; domače moštvo je v igri preveč taktiziralo / taktizirati z okupatorjem

SSKJ²

táktnica -e ž (ȃ)
glasb. črta, ki označuje začetek ali konec takta: notni zapis brez taktnic

SSKJ²

táktnost -i ž (ā)
lastnost taktnega: cenijo ga zaradi njegove taktnosti / pomanjkanje taktnosti takta

SSKJ²

taktomér -a m (ẹ̑)
knjiž. metronom: udarci taktomera

SSKJ²

táktoven -vna -o prid. (ȃ)
glasb. taktovski: taktovni način

SSKJ²

táktovski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na takt2: taktovska skupina / taktovski način urejenost metrične enote glede na število, trajanje in poudarjenost dob

SSKJ²

tál1 -a m (á)
nar. del: razdeliti hlebec na štiri tale; večji tal / vsak je dobil svoj tal delež
// parcela: peljal je čez njegov tal

SSKJ²

tál2 -a -o [tau̯] prid. (ȃ á) star.
1. otajan: tala zemlja; pot je bila tala
2. južen: sneg je že tal / talo vreme

SSKJ²

tálamus -a m (ȃ)
anat. skupek živčnih celic v sredini velikih možganov, vidni pomol: možganski centri za občutenje bolečine so v talamusu

SSKJ²

talár -ja m (ā)
1. dolgo, črno vrhnje oblačilo duhovnikov: biti oblečen v talar / ekspr. poslušati talarje duhovščino / duhovniški talar
● ekspr. oblekel je talar postal je duhovnik
2. uradno vrhnje oblačilo sodnikov, rektorjev: sodnik v talarju in baretu

SSKJ²

tálasoterapíja -e ž (ȃ-ȋ)
med. zdravljenje z morskimi kopelmi, morskim zrakom, sončno svetlobo, toploto: talasoterapija kroničnega bronhitisa

SSKJ²

tálati -am nedov. (á)
nar. dajati, deliti: talati otrokom bonbone
♦ etn. rinčice talati otroška igra, pri kateri en igralec ugiba, komu od igralcev je drugi spustil v roke prstan ali kak manjši predmet sploh

SSKJ²

tále tá- tó- zaim., ed. m. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, za neživo tá-, za živo in v samostalniški rabi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; ž. té-, têj- tudi tèj- stil. tì-, tó-, têj- tudi tèj- stil. tì-, tó-; s. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, tó-, za živo tudi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; mn. m. tí-, téh- tudi tèh-, tém- tudi tèm-, té-, téh- tudi tèh-, témi-; ž. té- dalje kakor m.; s. tá- dalje kakor m., le tož. tá-; dv. m. tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); ž. té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); s. kakor ž. (ȃ ọ̑) ekspr.
I.
v pridevniški rabi ta1: tale fant je moj brat; tegale igralca še nisem videl; pišem s temle pisalnim strojem; tale roka me še boli; tole obleko je kupila / tole njivo bom posejal s pšenico, na tistile bo pa krompir / v tejle hiši sem jaz gospodar / tale skok se mu je pa posrečil / poslal je tole brzojavko: vse je pripravljeno, pridite takoj / tale tvoj mehanik ti pa že dolgo popravlja avtomobil / tale fant, kaj vse počne
II.
v samostalniški rabi ta1: tale mi že ne bo ukazoval; s temle se je prijetno pogovarjati / tale je povzročil nesrečo, ne tistile / tole je ključ od stanovanja; samo tole smo našli; za tole boste odgovarjali

SSKJ²

tálec -lca m (ȃ)
kdor iz (vojaško) nasprotne strani s svojim življenjem ali prostostjo jamči za izpolnitev določenih zahtev: v dokaz svoje miroljubnosti so nasprotnikom dali, izročili talce; zahtevati talca za jamstvo; vzeti koga za talca
// oseba, ki jo zlasti okupator določi za povračilno žrtev: za vsakega okupatorskega vojaka so ubili deset talcev; streljanje talcev v Gramozni jami

SSKJ²

tálele tá- tó- zaim., ed. m. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, za neživo tá-, za živo in v samostalniški rabi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; ž. té-, têj- tudi tèj- stil. tì-, tó-, têj- tudi tèj- stil. tì-, tó-; s. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, tó-, za živo tudi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; mn. m. tí-, téh- tudi tèh-, tém- tudi tèm-, té-, téh- tudi tèh-, témi-; ž. té- dalje kakor m.; s. tá- dalje kakor m., le tož. tá-; dv. m. tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); ž. té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); s. kakor ž. (ȃ ọ̑) ekspr.
ta1, tale: tolele igračko bi rad; sam.: kaj pa je tolele; s temlele se mu je prikupila

SSKJ²

tálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tla:
a) talna ploskev / talni mozaik; talne deske / talna obloga; iglana talna obloga tapisom; talne ploščice; talno ogrevanje
b) razgiban talni relief / talni požar požar, ki se širi pri tleh
c) talne plasti
č) za sadjarstvo ugodne talne razmere; talna sestava / talna vlaga
♦ alp. talni plaz plaz, pri katerem zdrsnejo vse plasti snega; arhit. talni načrt tloris; talni zidec zidec ob tleh na zunanjščini stavbe; geogr. talna groblja ali talna morena nanesen material pod ledenikom; talna voda voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem; geol., gozd. talni monolit vzorec tal, izrezan v navpični smeri; meteor. talna megla megla, ki leži na zemeljski površini le nekaj metrov visoko; petr. talna plast plast, nad katero ležijo vse druge plasti istih skladov; rib. talni ribolov ribolov, pri katerem vaba leži na dnu, navadno obtežena; talna hrana hrana, ki jo ribe dobijo na dnu ali v vodi; šport. talna telovadba telovadba na tleh

SSKJ²

talènt1 -ênta m (ȅ é)
1. velika prirojena sposobnost za določeno umsko ali fizično dejavnost, dar: imeti talent za glasbo; oblikovati, razvijati svoj talent; odkriti pri kom pesniški talent; talent za matematiko
● ekspr. zakopati svoj talent narediti, povzročiti, da se ne uresniči
2. ekspr. kdor je posebno nadarjen za kaj: iskati, odkrivati nove talente; biti velik slikarski talent / nastop mladih talentov

SSKJ²

talènt2 -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) pri starih Grkih
1. denarna enota, 60 min: dolžen je pet talentov
2. utežna enota, približno 26 kg: talent zlata

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

talentíran -a -o prid. (ȋ)
posebno nadarjen za kaj: talentiran glasbenik, pisatelj, športnik; talentiran učenec

SSKJ²

talentíranost -i ž (ȋ)
posebna nadarjenost za kaj: občudovati igralčevo talentiranost

SSKJ²

talíb -a m (ȋ)
pripadnik fundamentalističnega islamskega gibanja v Afganistanu: predstavnik, vodja talibov; boj proti talibom / afganistanski talib

SSKJ²

talibán -a m (ȃ)
pripadnik fundamentalističnega islamskega gibanja v Afganistanu: polovico države znova nadzorujejo talibani; boj proti talibanom / afganistanski taliban

SSKJ²

talibánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na talibane: talibanski režim; talibanski upornik, voditelj; talibanska enota, milica, vojska; talibanska oblast, vlada; talibansko gibanje

SSKJ²

talíbski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na talibe: talibski napadi; talibski režim; talibski upornik; talibsko gibanje

SSKJ²

talidomíd -a m (ȋ)
farm. pomirjevalno in uspavalno sredstvo z organsko spojino, ki povzroča izmaličenost pri novorojenčkih: jemati talidomid

SSKJ²

talíge -líg ž mn. (í ȋ)
nar. prekmursko samokolnica: vozil je gnoj v taligah

SSKJ²

tálij -a m (á)
kem. mehka, na zraku neobstojna težka kovina bele barve, element Tl: talij in kadmij

SSKJ²

tálija -e ž (á)
knjiž., ekspr. gledališče: zgodovina naše talije

SSKJ²

talíkati -am nedov. (ī)
nar. kotaliti, valiti1: talikati kamenčke

SSKJ²

talilec gl. talivec

SSKJ²

talílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na taljenje: talilni postopek / talilna peč
● publ. Amerika je talilni lonec jezikov in narodov dežela, v kateri se prebivalci jezikovno in narodnostno stapljajo
♦ alp. talilne ponvice ponvaste vdolbine na snežni odeji, nastale zaradi neenakomernega tajanja snega; fiz. talilna toplota toplota, ki je potrebna, da se 1 kg do tališča segrete trdne snovi spremeni v tekočino; metal. talilni lonec posoda za taljenje kovin; talilnik; teh. talilno lepilo lepilo, ki lepi staljeno; talilno varjenje varjenje, pri katerem se do tališča segreti deli spajajo brez pritiska, udarcev

SSKJ²

talílnica -e ž (ȋ)
delavnica, obrat za taljenje: talilnica bakra, srebra; talilnica za predelavo rude

SSKJ²

talílnik -a m (ȋ)
metal. posoda za taljenje kovin: grafitni talilnik; talilnik za žlahtne kovine
// spodnji del talilne peči, plavža, kjer se zbira staljena kovina:

SSKJ²

talílniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na talilnico ali talilništvo: talilniški delavec / talilniška peč talilna peč

SSKJ²

talílništvo -a s (ȋ)
predelovanje rude v talilnici: rudarstvo in talilništvo

SSKJ²

talílo -a s (í)
metal. snov, ki se dodaja drugi snovi, da se ta lažje stali: uporabljati kaj za talilo

SSKJ²

talín -a m (ȋ)
bot. rastlina s pernatimi listi in cveti brez cvetnih listov in z barvitimi prašničnimi nitmi, Thalictrum: rumeni talin

SSKJ²

talína -e ž (í)
teh. staljena snov: ohlajevati talino; aluminijeva talina; talina stekla / zvarna talina iz katere nastane zvar

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tálion -a m (ȃ)
pravn. povračilo, kaznovanje z enakim zlom: pri zločinu je šlo za talion; pravo taliona

SSKJ²

tálisman -a m (ȃ)
predmet, ki se mu pripisuje čarovna moč in prinašanje sreče: prstan je njegov talisman; pren. imeti koga za talisman

SSKJ²

talíšče -a s (í)
fiz. temperatura, pri kateri se ob navadnem tlaku trdna snov tali ali tekočina strjuje: tališče cinka, živega srebra; tališče in vrelišče

SSKJ²

talíščen -čna -o (ȋ)
pridevnik od tališče: tališčne spremembe

SSKJ²

talítev -tve ž (ȋ)
taljenje: talitev kovine / talitev ledenikov

SSKJ²

talíti -ím nedov. (ī í)
1. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: taliti svinec, železo; ruda se tali; taliti se pri zelo visoki temperaturi / vosek se tali topi
2. tajati: sonce je talilo led; sneg se tali

talèč

-éča -e:

taleči se baker

taljèn

-êna -o:

voda je bila gosta kot taljen svinec raztaljen, staljen

♦

metal. taljeni magnezit magnezit, ki je pripravljen s taljenjem; taljeno jeklo jeklo, ki se pridobiva v staljenem stanju iz surovega železa

SSKJ²

talívec -vca in talílec -lca [taliu̯ca] m (ȋ)
delavec pri talilni peči: talivec kovin

SSKJ²

tálja -e ž (ā)
obl. oprijet pas: obleka s taljo

SSKJ²

taljênje -a s (é)
glagolnik od taliti: taljenje kovin; peč za taljenje rude / taljenje snega

SSKJ²

taljív -a -o prid. (ī í)
ki se da taliti: taljiva snov; taljiva žica pri varovalkah
♦ metal. lahko taljive kovine kovine, ki imajo tališče do 500 °C; težko taljive kovine kovine, ki imajo tališče nad 1.500 °C; teh. taljiva elektroda elektroda iz taljive snovi, ki se uporablja za dodajni material

SSKJ²

taljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost taljivega: taljivost kovin

SSKJ²

tálka -e ž (ȃ)
ženska, ki iz (vojaško) nasprotne strani s svojim življenjem ali prostostjo jamči za izpolnitev določenih zahtev: teroristi so izpustili talko; obdržali so jo za talko
// ženska, ki jo zlasti okupator določi za povračilno žrtev: aretirali so jo in ustrelili kot talko

SSKJ²

talkshow tudi tókšov -a [tókšov-] m (ọ̑)
radijska ali televizijska oddaja, v kateri se voditelj pogovarja z eno ali več znanimi osebami; pogovorna oddaja: gledati talkshowe; talkshowov se nikoli ne udeležuje; vabilo v talkshow / televizijski talkshow

SSKJ²

tálmi -ja m (ȃ)
nekdaj zlitina bakra, cinka in enega odstotka zlata: to je talmi, ne zlato; v prid. rabi: okrasek iz talmi zlata
● zastar. izkazalo se je, da je talmi učenjak nepravi, lažni

SSKJ²

talmúd in tálmud -a m (ȗ; ȃ)
pri judih zbirka verskih besedil, ki vsebujejo judovsko ustno izročilo in razlage k Stari zavezi, nastalih od 1. stoletja pred našim štetjem do 5. stoletja našega štetja: poznavalec talmuda

SSKJ²

talmudíst -a m (ȋ)
1. pri judih razlagalec talmuda: znamenit talmudist
2. knjiž. dogmatik: nestrpen talmudist; politični talmudist

SSKJ²

talmúdski in tálmudski -a -o prid. (ȗ; ȃ)
nanašajoč se na talmud: talmudski predpisi; talmudska modrost / talmudska šola judovska verska šola

SSKJ²

tálnica -e ž (ȃ)
geogr. voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem: izvir talnice; onesnaževanje, zniževanje talnice

SSKJ²

talnína -e ž (ī)
geol. vse plasti, ki ležijo pod določeno plastjo kamnine: talnina premogovega sloja

SSKJ²

talón -a m (ọ̑)
1. igr., zlasti pri igrah s kartami del kart, ki ostanejo po razdelitvi: kupiti, vzeti karto iz talona / igra brez talona
2. fin. del vrednostnega papirja, ki obsega kupone: zamenjati talon
// del čekovne knjižice, ki ostane po izdaji čeka lastniku, čekovni odrezek:

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tálov -a -o prid. (ā)
kem., v zvezi talovo olje olju podobna tekočina, ki nastane iz smole iglavcev pri izdelovanju sulfatne celuloze: uporaba talovega olja v industriji lakov

SSKJ²

tálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na talce ali talstvo: strah pred talsko smrtjo / talski grobovi

SSKJ²

tálstvo -a s (ȃ)
dejstvo, da je kdo talec: niso jih izpustili iz ujetništva zaradi talstva / jemali so jih v talstvo za talce

SSKJ²

tálus -a m (ȃ)
bot. ena ali več celic, ki predstavljajo rastlino brez korenin, stebla in listov; steljka: zgradba talusa

SSKJ²

tàm prisl. (ȁ)
1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tam leti letalo; pokazal je z roko: tam se je ponesrečil; znamenje, ki ga vidite tam, je zelo staro / tiste breze tam (ob robu gozda) se sušijo; tisto tam je ajda; pog. vi tam pri vratih, pomaknite se naprej / kje je gledališče? Tam na drugi strani ceste; tam gori na vrhu so razvaline gradu; vidite, tam, kjer cesta zavije v hrib, je nevaren ovinek; na tistem vrhu tam zidajo kočo / tu je svet močviren, tam pa se dviga in je rodoviten na tistem območju / tukaj pobarvaj zeleno, tam pa rumeno; cev tam pušča
2. izraža iz položaja znan kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerem se govoreči ne nahaja: pridite sem, kaj pa delate tam / tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz; kako živite tam pri vas; bila je noč, tam daleč je pokalo; to se je zgodilo tam nekje v Ameriki / star. doma je tam od Gorice iz Gorice, z Goriškega / ostanite tam, kjer ste; vedno se pojavi tam, kjer ga najmanj pričakujejo; kjer je prosila za pomoč, (tam) so ji pomagali; tam, kjer ne raste nič drugega, rastejo lišaji / kot poziv straže stoj, kdo tam / z oslabljenim pomenom:, pesn. stoji, stoji tam beli grad; pog. nič ne dela, samo (tam) okrog se potepa
3. izraža iz sobesedila znan kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerem se govoreči ne nahaja: padel je v jarek in tam obležal; staro hišo so podrli, prav tam bodo sezidali novo na njenem mestu; preselil se je v mesto in se tam, star. le-tam zaposlil / poglej v slovar, kaj tam piše / stal je na balkonu in od tam opazoval povorko / zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve pri njem
4. v zvezi s tu izraža mesto, ki je v predhodnem besedilu bolj oddaljeno: če primerjamo to območje z obmorskim, vidimo, da so tu zime ostre, tam pa mile / tu je pesnik uporabil drugačna izrazna sredstva kot tam v prej omenjenem, obravnavanem delu / pripoved je nadaljeval tam, kjer je prejšnji dan končal
// v zvezi s tu, tukaj izraža enega od več nedoločenih krajev: srečali so tu samotnega pastirja, tam kakega turista / potres je zdaj tu zdaj tam, ne da se ga predvideti; tatvine so bile enkrat tukaj, enkrat tam; dela malo tukaj, malo tam, kakor se pokaže potreba / tu in tam je rastlo kako drevo; tu pa tam so plavali oblački
5. nar. tja1: gremo tam; splezaj tam gor
6. v zvezi tam in tam izraža kraj, ki je znan, a se noče, ne more imenovati: rojen tam in tam; študiral tam in tam; doma od tam in tam
7. nav. ekspr. na tisti stopnji, v tistem stanju, položaju: spet smo tam, kjer smo bili; zdaj so tam, ko jih nihče več ne upošteva
8. z oslabljenim pomenom poudarja približnost časovne določitve: tam nekje jeseni bodo o tem razpravljali; obiskal jih bo tam okrog novega leta; tam sredi drugega meseca se otrok že nasmehne
● ekspr. ključ smo izgubili, zdaj smo pa tam v neprijetnem, kočljivem položaju; ekspr. potrebna je največja previdnost, če ne smo tam bomo doživeli katastrofo; slabš. kmalu bo tam, kjer ni muh bo umrl; ekspr. ranili so ga tam, kjer je najbolj občutljiv naredili so tisto, kar ga je najbolj prizadelo; pog. živi tam čez v tujini; star. potovali so sem pa tam v različne smeri; star. sem pa tam, tam pa tam so se zbrale v kavarni sem in tja, kdaj pa kdaj; glej opombo 5 prav tam pri navajanju vira na istem kraju (v knjigi), v istem delu; ekspr. tak je: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju

SSKJ²

tamagóči -ja m (ọ̑)
elektronska igrača, ki na zaslonu prikazuje digitalne podobe bitja, za katerega otrok skrbi podobno kot za hišnega ljubljenčka: igrati se s tamagočijem; ljubljenček tamagoči

SSKJ²

támar -ja m (á)
1. nar. severozahodno ograjen prostor, v katerega se zapira živina; staja: zapreti, zganjati govedo v tamar; ovčji tamar
2. nar. koroško preprosta stavba za bivanje živali: številni tamarji na planini

SSKJ²

tamarínda -e ž (ȋ)
bot. visoko tropsko drevo z rumenkastimi cveti, katerega plodovi se uporabljajo v zdravilstvu in prehrani, Tamarindus indica: poprovci in tamarinde

SSKJ²

tamaríska -e ž (ȋ)
bot. zimzeleni grm ali drevo z zelo majhnimi listi in drobnimi cveti v socvetjih, Tamarix: pinije in tamariske

SSKJ²

tamarískov -a -o (ȋ)
pridevnik od tamariska: tamariskov grm

SSKJ²

tamaríša -e ž (ȋ)
bot. zimzeleni grm ali drevo z zelo majhnimi listi in drobnimi cveti v socvetjih, Tamarix:

SSKJ²

támast -a -o prid. (á)
nar. vzhodno omotičen, mlahav: bil je ves tamast od ležanja

SSKJ²

támbor -ja m (á)
nekdaj (vojaški) bobnar: tambor monotono udarja na boben; četni tambor

SSKJ²

tambúr in támbur -ja m (ū; ā)
1. zastar. (vojaški) boben: udarjati na tambur, po tamburju
2. nekdaj (vojaški) bobnar: pred četo je korakal tambur

SSKJ²

tambúra in támbura -e ž (ȗ; ȃ)
nar. belokranjsko tamburica: brenkati na tamburo

SSKJ²

tamburáš -a m (á)
kdor igra (na) tamburico: nastop tamburašev

SSKJ²

tamburáški -a -o (á)
pridevnik od tamburaš: tamburaški zbor

SSKJ²

tambúrati -am nedov. (ȗ)
zastar. igrati (na) tamburico: rad je pel in tambural

SSKJ²

tambúrica in támburica -e ž (ȗ; ȃ)
ljudsko glasbilo z 2 do 16 strunami, na katero se igra s trzalico: brenkati, igrati na tamburico

SSKJ²

tamburín -a m (ȋ)
glasbilo iz ozkega valjastega oboda, v katerem so kovinske ploščice, in ene same opne: stresati tamburin; udarjati z roko na tamburin; plesalka s tamburinom

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tamburína -e ž (ȋ)
zastar. tamburin: udarjati na tamburino

SSKJ²

tambúrmajór in támburmajór -ja m (ū-ọ̑; ā-ọ̑)
nekdaj vodja (vojaških) bobnarjev: tamburmajor s palico z zlatim jabolkom

SSKJ²

tàmkaj prisl. (ȁ)
star. tam: glej, tamkaj gredo / doma je tamkaj med hribi / odšla sta na semenj. Tamkaj je bilo dosti živine / šla je tamkaj, kamor so šli drugi tja / tamkaj od dvanajstega stoletja dalje

SSKJ²

tàmkajšnji -a -e prid. (ȁ)
ki je v tistem kraju, tam: tamkajšnji prebivalci; tamkajšnje podnebje

SSKJ²

tàmle prisl. (ȁ)
tam: glej ga, tamle gre; tamle imamo vse pripravljeno; poberi tamle tisto lopato; tamle nekaj vidim / kje je oče? Tamle na vrtu; tamle v senci počiva; tamle čez, tamle zgoraj so vaški gozdovi / pog. ti tamle, pridi sem

SSKJ²

tàmlele prisl. (ȁ)
ekspr. tam, tamle: tamlele sem doma; vprašaj tistega tamlele

SSKJ²

támo prisl. (ȃ)
zastar. tam: tamo gori stoji grad / največji reveži so ljudje tamo, kjer je sovraštvo

SSKJ²

támošnji -a -e prid. (ȃ)
star. tamkajšnji: tamošnji prebivalci; to je značilno za tamošnje razmere

SSKJ²

tampón -a m (ọ̑)
1. zvitek gaze, vate za čiščenje okolice ran, zaustavljanje krvavitve, vpijanje tekočine: narediti tampon iz gaze; natlačiti tampone v nos; sterilni tamponi
2. publ. zaščitni, ločilni vmesni pas, območje: narediti tampon med industrijskim in stanovanjskim delom naselja / naša država naj bi bila tampon med blokoma
3. grad. žarg. plast gramoza pod vrhnjo plastjo cestišča; tamponski sloj: nanesti plast asfalta na tampon

SSKJ²

tamponáda -e ž (ȃ)
med. zapolnitev s tamponom, tamponi, da se zaustavi krvavitev, odstrani tekočina: tamponada nosu, rane

SSKJ²

tamponírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med. zapolniti kaj s tamponom, tamponi, da se zaustavi krvavitev, odstrani tekočina: tamponirati nos, rano

SSKJ²

tampónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na tampon: tamponski zvitek / tamponska država država, ki zaradi svojega položaja med dvema državama preprečuje njune medsebojne spopade
♦ grad. tamponski sloj plast gramoza pod vrhnjo plastjo cestišča

SSKJ²

tamtám -a m (ȃ)
1. glasb. gong z zvokom nedoločene višine: udarec na tamtam
2. glasb. lesen afriški boben: z rokami udarjati na tamtam; bobnanje tamtamov
3. publ. hrup, trušč: s svojim prihodom je povzročil velik tamtam / z velikim tamtamom sprejeta razprava

SSKJ²

táncati -am nedov. (ȃ)
nižje pog. skakati po eni nogi: otrok tanca po pločniku / medved tanca v krogu se prestopa z noge na nogo / tancati po eni nogi

SSKJ²

tančíca -e ž (í)
zelo tanka in redka tkanina: kupiti tri metre tančice; rokavi iz tančice / ekspr. obleči se v tančice oblačila iz tančice
// kos take tkanine, ki se uporablja zlasti za zakrivanje obraza: nositi tančico; spustiti tančico čez obraz; klobuk s tančico / poročna, žalna tančica
// ekspr., s prilastkom kar je po prozornosti podobno tančici: tančica dima, megle; škrlatne tančice večerne zarje / pokrajino je prekrivala tančica snega tanka plast; pren. vse je bilo zavito v tančico skrivnosti
● ekspr. odgrinjati tančico s česa razkrivati kaj; knjiž. ugotavljati stilne tančice besedila odtenke

SSKJ²

tančíčarica -e ž (ȋ)
nav. mn., zool. zelene ali rumenkaste žuželke z dolgimi nitastimi tipalnicami, Chrysopidae: bube, ličinke tančičaric

SSKJ²

tančíčast -a -o prid. (í)
nanašajoč se na tančico: tančičasta obleka / tančičaste meglice

SSKJ²

tančíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tančico: tančična obleka, zavesa / tančična tkanina

SSKJ²

tančíčje -a s (ȋ)
več tančic, tančice: spustiti tančičje čez obraz / knjiž., ekspr. tančičje dežja

SSKJ²

tančína -e ž (í)
knjiž. odtenek: tančina rjave barve / pisava ne zaznamuje vseh glasovnih tančin / izpovedati vse tančine notranjega doživljanja / obvladati tančine skladbe
● knjiž. poznati kaj do vseh tančin popolnoma, čisto; knjiž. tančina črte tankost

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tandém tudi tándem -a m (ẹ̑; ȃ)
1. kolo z dvema sedežema, nameščenima drug za drugim, dvosedežno kolo: voziti se s tandemom / tekmovanje tandemov dvojic, parov na tandemu
2. publ. skupaj nastopajoča dvojica, par: trenutno sta najboljši košarkarski tandem; politika sta se predstavila kot najnovejši tandem / režiser je ustvaril dobro predstavo v tandemu s scenaristom v sodelovanju; v prid. rabi: tandem vožnja
♦ teh. tandem stroj nekdaj parni stroj z dvema valjema, nameščenima drug za drugim na skupni batnici; tandemski stroj

SSKJ²

tandémski tudi tándemski -a -o prid. (ẹ̑; ȃ)
nanašajoč se na tandem: tandemski modeli koles / tandemsko kolo kolo z dvema sedežema, nameščenima drug za drugim, dvosedežno kolo
♦ teh. tandemski stroj nekdaj parni stroj z dvema valjema, nameščenima drug za drugim na skupni batnici

SSKJ²

tánek -nka -o tudi tènek tudi tenák tènka -o in -ó [druga oblika tənək] prid., tánjši (á; ə̀ ȃ ə̀)
1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost; ant. debel: tanek kos kruha; tanek list, papir; tanka knjiga, pločevina, stena; tanka plast ledu; tanka tkanina / proti robovom tanjše leče / tanka bluza iz tanke tkanine; tanke nogavice
// ki ima glede na dolžino razmeroma majhen obseg, premer: tanka nit, palica, veja, žica; plesti s pol številke tanjšimi pletilkami; tanko deblo; tanek kot las / tanki prsti; tanek vrat / tanek curek krvi; tanek steber dima / tanka črta; tanke obrvi, ustnice
2. ekspr. vitek, suh: visok tanek človek; tanko dekle; tanek kot prekla / bila je tanka čez pas
3. zelo sposoben za sprejemanje dražljajev; oster: tanek sluh, vid, voh / tanko uho
4. knjiž. izostren, prefinjen: imeti tanek čut za lepoto, pravičnost; s tankim posluhom predstaviti literarno delo / tanek humor
5. ekspr. (tonsko) visok: govoriti, peti s tankim glasom; tanek jok, smeh; tanko cingljanje
6. ekspr. prosojen, rahel: tanka megla; tanka večerna zarja / skozi okno je prihajala tanka svetloba
7. knjiž. natančen, podroben: ta stvar je vredna tankega premisleka; tanjša raziskava je pokazala, da to ni res
● ekspr. rezati komu tanek kruh dajati mu malo sredstev za življenje; pog. ima tanek nos zelo bistro, pravilno predvideva; knjiž. tanek smehljaj komaj opazen, zaznaven; ekspr. zunaj brije tanek veter oster, zelo mrzel; ekspr. ta človek ima tanke živce je zelo občutljiv, razdražljiv; ekspr. imeti tanko denarnico malo denarja; nar. tanka kava ne močna; knjiž. človek tankih misli pronicljiv, prodoren; ekspr. tanka plast izobražencev majhno število; knjiž. človek tanke vesti tankovesten; knjiž., ekspr. bil je tankega zdravja slabega, rahlega
♦ anat. tanka povrhnjica; tanko črevo začetni, ožji del črevesa; biol. tanka kutikula; kozm. tanka koža koža s tanko povrhnjico in občutljiva na zunanje dražljaje

tánko

tudi tenkó prisl.:

tanko govoriti, peti

tanko zapiskati

tanko narezane rezine

/ knjiž.: tanko je premislil vsako besedo, preden je spregovoril temeljito; tanko prisluhniti komu zelo pazljivo

●

ekspr. s samo pokojnino bom tanko piskal bom živel slabo, v slabih gmotnih razmerah

tánki

tudi tènki -a -o sam.:

knjiž. tanka brije okrog oglov oster, zelo mrzel veter

ekspr. tanka mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju

ekspr. na tankem je z denarjem ima malo denarja

na tanko tudi na tenko ekspr. gre mu na tanko slabo

razvaljati testo na tanko tanko

na tanko se zasmejati;

prim. natanko

SSKJ²

tangenciálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki se dotika, dotikalen: tangencialna ploskev
2. les. ki gre zunaj središča v smeri tangente: tangencialne razpoke v lesu / tangencialni prerez debla
♦ fiz. tangencialni pospešek pospešek v smeri tangente na krivuljo, po kateri se giblje telo; tangencialna sila sila, ki deluje v smeri tangente; geom. tangencialna ravnina dotikalna ravnina

tangenciálno

prisl.:

tangencialno se dotikati česa

SSKJ²

tángens -a m (ȃ)
geom., v zvezi tangens kota število, določeno z razmerjem med dolžinama kotu nasprotne in kotu priležne katete v pravokotnem trikotniku: izračunati tangens kota

SSKJ²

tangénta -e ž (ẹ̑)
geom. premica, ki se dotika krivulje ali ploskve, dotikalnica: narisati tangento na krog; dotikališče tangente / tangenta krivulje, ploskve

SSKJ²

tangénten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na tangento: tangentna smer / tangentni četverokotnik, mnogokotnik; tangentni stožec stožec, katerega premice tvorilke so tangente dane ploskve, dotikalni stožec
♦ fiz. tangentni pospešek pospešek v smeri tangente na krivuljo, po kateri se giblje telo

SSKJ²

tángice -gic ž mn. (ȃ)
spodnje hlače, ki ne prekrivajo zadnjice, ampak imajo na zadnji strani in okoli pasu ozke trakove blaga: ko se je sklonila, so ji tangice pogledale iz hlač; nositi tangice; črne, čipkaste tangice; moške tangice; tangice in modrček

SSKJ²

tangírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. tikati se, zadevati: to me ne tangira / gospodarske spremembe tangirajo delovno organizacijo
♦ geom. imeti v skupni točki skupno tangento, dotikati se

SSKJ²

tángo -a m (ȃ)
zmerno hiter ples v dvodobnem taktu, po izvoru iz Južne Amerike: plesati tango / argentinski tango
// skladba za ta ples: zvoki tanga

SSKJ²

tángov -a -o (ȃ)
pridevnik od tango: tangov korak

SSKJ²

tanílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tanjenje: tanilni postopek / tanilno kladivo

SSKJ²

tanín -a m (ȋ)
kem. organska snov trpkega okusa, ki se uporablja zlasti za strojenje, čreslovina: pridobivati tanin iz hrastovega lubja; raztopina tanina / tovarna tanina

SSKJ²

tanínov -a -o (ȋ)
pridevnik od tanin: taninov ekstrakt

SSKJ²

tanínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tanin: taninski izvleček
♦ teh. taninski les les za pridobivanje tanina z izluževanjem

SSKJ²

taníti -ím tudi tániti -im nedov. (ī í; á ȃ)
knjiž. tanjšati: taniti žico; taniti s kovanjem / taniti testo valjati, vleči / plošča se proti robovom tani
♦ metal. taniti kovino dajati kovini obliko tankih lističev

tanjèn

-êna -o tudi tánjen -a -o:

tanjena pločevina

SSKJ²

tanjênje -a s (é)
glagolnik od taniti: tanjenje žice / tanjenje kovin

SSKJ²

tánjšanje -a s (ȃ)
glagolnik od tanjšati: tanjšanje žice

SSKJ²

tánjšati -am nedov. (ȃ)
delati (bolj) tanko: tanjšati nit, vitre, žico / tanjšati testo valjati, vleči
● podolžne črte postavo tanjšajo jo delajo vitkejšo

tánjšati se

postajati tanjši:

snežna plast se je tanjšala

/ leče se proti robovom tanjšajo so tanjše

SSKJ²

tánk -a m (ȃ)
1. oklepno vozilo z gosenicami in zgornjim vrtljivim delom s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom: streljati iz tanka; zlesti v tank; s tanki oborožena enota; ropot tankov; voznik tanka; napad na tanke / lahki, težki tank
2. v vozilo vgrajena posoda za pogonsko gorivo: napolniti tank z bencinom; prazen tank; tank avtomobila, letala / bencinski tank
// velika zaprta kovinska posoda za hranjenje tekočin: imeti v tankih mleko, vino; tanki in sodi
3. navt. zaprt prostor ali del zaprtega prostora pri plovilih za shranjevanje ali prevažanje tekočin: hraniti pitno vodo v tanku; tanki za tekoči tovor; tanki na tankerju / balastni tank v katerega se načrpa morska voda za obremenitev premalo obtežene ladje; vzgonski tanki doka s katerimi se uravnava višina doka

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tánkanje -a s (ȃ)
glagolnik od tankati: tankanje goriva

SSKJ²

tánkati -am nedov. (ȃ)
pog. točiti gorivo: med vožnjo so večkrat tankali / tankati bencin, nafto
● pog. spet so šli tankat pit, popivat

SSKJ²

tánker -ja m (á)
ladja za prevoz nafte, tekočih goriv: zgraditi tanker; prevažati nafto v tankerjih; tanker z nosilnostjo dvajset tisoč ton

SSKJ²

tánkerski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na tanker: tankerski prevoz / varnost tankerske plovbe / tankerska pot / tankerska ladja tanker

SSKJ²

tankéta -e ž (ẹ̑)
med drugo svetovno vojno lahki tank italijanske izdelave: kolona tankov in tanket

SSKJ²

tankíst -a m (ȋ)
vojak tankovske enote: tankist je zlezel v tank; biti dodeljen k tankistom

SSKJ²

tankístovski -a -o (ȋ)
pridevnik od tankist: tankistovska oprema

SSKJ²

tanko... tudi tenko... [druga oblika tənko] prvi del zloženk
nanašajoč se na tanek: tankodebeln, tankokožen, tankolas, tankonog, tankoplasten; tankočuten, tankoslušen, tankovestnost

SSKJ²

tankočúten tudi tenkočúten -tna -o [druga oblika tənkočutən] prid. (ū)
1. ki ima izostren, prefinjen čut za kaj: tankočuten bralec, opazovalec; tankočuten estet, umetnik / tankočuten opis dogodka izostren, prefinjen; tankočuten posluh za družbeno dogajanje
2. knjiž. rahločuten, obziren: tankočuten človek; biti tankočuten do bolnikov / tankočutno razumevanje ljudi

tankočútno

tudi tenkočútno prisl.:

tankočutno opozoriti na kaj

SSKJ²

tankočútje tudi tenkočútje -a [druga oblika tənkočutje] s (ȗ)
knjiž. tankočutnost: umetnikovo tankočutje

SSKJ²

tankočútnost tudi tenkočútnost -i [druga oblika tənkočutnost] ž (ū)
1. lastnost, značilnost tankočutnega človeka: tankočutnost umetnika / dogodke je opisal z veliko tankočutnostjo; jezikoslovna tankočutnost
2. knjiž. rahločutnost, obzirnost: tankočutnost se ne more družiti z grobostjo

SSKJ²

tankokóžen tudi tenkokóžen -žna -o [druga oblika tənkokožən] prid. (ọ̄ ọ̑)
ki ima tanko kožo: tankokožna žival

SSKJ²

tankolás in tankolàs tudi tenkolás in tenkolàs -ása -o [tretja in četrta oblika tənkolas] prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima tanke lase: tankolaso dekle / pesn. tankolasa breza

SSKJ²

tankolupínast tudi tenkolupínast -a -o [druga oblika tənkolupinast] prid. (í)
ki ima tanko lupino: tankolupinasto jabolko; tankolupinasto jajce / tankolupinasti oreh

SSKJ²

tankonóg tudi tenkonóg -a -o [druga oblika tənkonog-] prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima tanke noge: tankonoga žival / ekspr. tankonogo stojalo za note
// ekspr. vitkonog, drobnonog: tankonogo dekle

SSKJ²

tankonós tudi tenkonós -a -o [druga oblika tənkonos] prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima tanek nos: tankonos človek

SSKJ²

tankoplásten tudi tenkoplásten -tna -o [druga oblika tənkoplastən] prid. (ā)
ki je iz tanke plasti: tankoplastna obloga za tla
♦ elektr. tankoplastni upor

SSKJ²

tankopŕst tudi tenkopŕst -a -o [druga oblika tənkopərst] prid. (ȓ r̄)
ki ima tanke prste: bele tankoprste roke

SSKJ²

tankosléden tudi tenkosléden -dna -o [druga oblika tənkosledən] prid. (ẹ̄)
knjiž. zaradi ostrega voha sposoben dobro slediti: tankosleden pes

SSKJ²

tankoslúh tudi tenkoslúh -a -o [druga oblika tənkosluh] prid. (ȗ ū)
knjiž. tankoslušen: tankosluha srna / tankosluho uho

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tankoslúšen tudi tenkoslúšen -šna -o [druga oblika tənkoslušən] prid. (ū)
1. ki ima oster sluh: tako je tankoslušen, da sliši najmanjši šum; tankoslušna žival / tankoslušno uho
2. knjiž. ki ima izostren, prefinjen čut za kaj; tankočuten: tankoslušen bralec; tankoslušen umetnik / bila je tankoslušna za krivice

tankoslúšno

tudi tenkoslúšno prisl.:

tankoslušno prodreti v bistvo stvari

SSKJ²

tankoslúšnost tudi tenkoslúšnost -i [druga oblika tənkoslušnost] ž (ū)
1. lastnost, značilnost tankoslušnega človeka: zaradi svoje tankoslušnosti je slišal najmanjši šum
2. knjiž. tankočutnost: z veliko tankoslušnostjo ocenjevati literarno delo

SSKJ²

tankoslúten tudi tenkoslúten -tna -o [druga oblika tənkoslutən] prid. (ū)
knjiž. tankočuten: tankoslutna ženska / tankosluten estetski čut izostren, prefinjen

SSKJ²

tankoslútnost tudi tenkoslútnost -i [druga oblika tənkoslutnost] ž (ū) knjiž.
1. tankočutnost: kritikova tankoslutnost
2. rahločutnost, obzirnost: cenil je materino tankoslutnost / tankoslutnost njenega srca

SSKJ²

tánkost tudi tènkost -i [druga oblika tənkost] ž (á; ə̀)
lastnost, značilnost tankega: tankost blaga, vlaken / tankost črte / ekspr. tankost sluha ostrost / knjiž. do tankosti je vse premislil zelo natančno

SSKJ²

tankosténski tudi tenkosténski -a -o [druga oblika tənkostenski] prid. (ẹ̄)
teh. ki ima tanko steno: tankostenska cev

SSKJ²

tankoúmen tudi tenkoúmen -mna -o [druga oblika tənkoumən] prid. (ú ū)
knjiž. bistroumen, ostroumen: tankoumno vprašanje / tankoumna ironija

tankoúmno

tudi tenkoúmno prisl.:

tankoumno odgovoriti

SSKJ²

tankoúmnost tudi tenkoúmnost -i [druga oblika tənkoumnost] ž (ú)
knjiž. bistroumnost, ostroumnost: tankoumnost pri razčlenjevanju problema / tankoumnost vprašanja

SSKJ²

tankovésten tudi tenkovésten -tna -o [druga oblika tənkovestən] prid. (ẹ̄)
zelo natančen, strog glede moralnosti svojega ravnanja: tankovesten razsodnik; biti tankovesten pri kupčijah; glede zakonske zvestobe ni bil preveč tankovesten
// ekspr. zelo skrben, natančen: tankovesten plačnik; pri svojem delu je zelo tankovesten / tankovesten pregled

tankovéstno

tudi tenkovéstno prisl.:

tankovestno se držati navodil

tankovestno ravnati

SSKJ²

tankovéstnež tudi tenkovéstnež -a [druga oblika tənkovestnež-] m (ẹ̑)
ekspr. tankovesten človek: imeti koga za tankovestneža

SSKJ²

tankovéstnost tudi tenkovéstnost -i [druga oblika tənkovestnost] ž (ẹ̄)
lastnost, značilnost tankovestnega človeka: muči se zaradi tankovestnosti; zdrava tankovestnost
// ekspr. velika skrbnost, natančnost: tankovestnost prepisovalca

SSKJ²

tankovíden tudi tenkovíden -dna -o [druga oblika tənkovidən] prid. (í ī)
knjiž. ki zna natančno, zelo dobro opazovati: tankoviden pisatelj

SSKJ²

tankovídnost tudi tenkovídnost -i [druga oblika tənkovidnost] ž (í)
knjiž. sposobnost človeka, ki zna natančno, zelo dobro opazovati: tankovidnost izkušene ženske

SSKJ²

tankovrát in tankovràt tudi tenkovrát in tenkovràt -áta -o [tretja in četrta oblika tənkou̯rat] prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima tanek vrat: tankovrat človek / tankovrata steklenica

SSKJ²

tánkovski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tank: tankovski oklep / tankovsko in protiletalsko orožje / tankovski napad; tankovska zaseda / tankovske enote
♦ teh. tankovske gosenice

SSKJ²

tanljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki se da tanjšati: tanljiva žica
♦ metal. tanljiva kovina kovina, ki se da oblikovati v tanke liste

SSKJ²

tántal -a m (ȃ)
kem. zelo trda, težko taljiva kovina sive barve, element Ta: vijak iz tantala

SSKJ²

tántalov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tantal: tantalova ruda / tantalov oksid

SSKJ²

Tántalov -a -o prid. (ȃ)
knjiž., ekspr., v zvezi Tantalove muke in tantalove muke muke koga, ki zaman želi dobiti, doseči to, kar je na dosegu: to mu povzroča Tantalove muke / trpeti Tantalove muke

SSKJ²

tántalski -a -o prid. (ȃ)
knjiž., ekspr. tak kot pri Tantalu: tantalski napor / trpel je tantalske muke Tantalove muke

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tantáva -e ž (ȃ)
nar. primorsko skušnjava: mučila ga je tantava, da bi vstopil

SSKJ²

tantiéma -e ž (ẹ̑) nav. mn.
1. avtorjev delež od dohodka javno izvajanega umetniškega dela: dobiti, izplačati tantieme; tantieme od uprizoritev igre / avtorske tantieme
2. delež vodstvenega osebja pri dobičku delniške družbe: prejeti tantieme; dividende in tantieme

SSKJ²

tántigovati -ujem in tantigováti -újem nedov. (á; á ȗ)
nar. dolenjsko tožiti, tarnati: kaj bi tantigoval, saj nič ne pomaga

SSKJ²

tántra -e ž (ȃ)
starodavni indijski sistem obredov in tehnik, pri katerih se ustvarjalna energija, božanska moč uporabljata za dosego višjih stanj zavesti in razsvetljenja: skrivnost tantre; tečaj tantre

SSKJ²

tántričen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na tantro: tantrični kult; tantrični obredi; tantrična filozofija / tantrični budizem

SSKJ²

tántrik -a m (á)
kdor izvaja tantro: srečanje tantrikov; jogiji in tantriki

SSKJ²

taoíst -a m (ȋ)
pripadnik taoizma: taoisti in budisti

SSKJ²

taoístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na taoiste ali taoizem: oblačilo taoističnega duhovnika; taoistična miselnost

SSKJ²

taoízem -zma m (ī)
filoz. nauk, ki ga je osnoval Lao-tse, razširjen zlasti na Kitajskem: budizem in taoizem

SSKJ²

tàp medm. (ȁ)
posnema zamolkel glas lahnega udarca, koraka pri lahki hoji: stekla je čez cesto: tap, tap, tap; nestrpno je trkal s prsti po mizi: tap, tap

SSKJ²

tápanje tudi tapánje -a s (ā; ȃ)
glagolnik od tapati, hoditi: slišati je bilo tapanje bosih nog / opotekanje in tapanje v temi

SSKJ²

tápas -a in -- m (ȃ)
španska jed, ki se navadno postreže kot prigrizek ob pijači: odlični, okusni tapasi; pestra izbira različnih vrst tapasov / zabava s tapasi na kateri se strežejo tapasi / španski tapas

SSKJ²

tápati1 -am nedov. (á) zastar.
tapljati, tipati: tapal je z roko okrog sebe

SSKJ²

tápati2 -am tudi tapáti -ám nedov. (ā ȃ; á ȃ) zastar.
1. tiho hoditi: v nogavicah je tapal po sobi; slišali so, kako tapajo po mehki zemlji / po deželi tapajo tihotapci hodijo
2. tavati, bloditi: med ruševinami so tapali žalostni starci; oprijemal se je zidov in tapal po mraku

tapajóč

-a -e:

tapajoči koraki

SSKJ²

tapecíranje -a s (ȋ)
glagolnik od tapecirati: tapeciranje sedežev / tapeciranje sten

SSKJ²

tapecírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. oblagati z mehko podlogo, blaziniti: tapecirati stole
2. oblagati s tapetami: tapecirati sobo; tapecirati steno

tapecíran

-a -o:

tapeciran sedež

tapecirana vrata

/ tapecirano pohištvo oblazinjeno pohištvo

SSKJ²

tapenáda -e ž (ȃ) gastr.
namaz iz kaper, oliv, inčunov in olivnega olja, po izvoru iz Provanse: namazati testo s tapenado; žlica tapenade; morski sadeži s tapenado

SSKJ²

tapét -a m (ẹ̑)
knjiž., navadno v zvezi biti na tapetu biti obravnavan: vprašanje je na tapetu

SSKJ²

tapéta -e ž (ẹ̑)
prevleka za stene, pohištvo: izdelovati, polagati tapete; pokriti, prelepiti stene s tapetami; rožaste, vzorčaste tapete; vrste tapet / soba s svetlimi tapetami, s svetlo tapeto / lepiti tapeto od zgoraj navzdol kos, pas tapet / pralne tapete; samolepilne tapete
● ekspr. tudi vi boste prišli na tapeto tudi o vas bodo kritično govorili; ekspr. biti na tapeti biti obravnavan

SSKJ²

tapétar -ja m (ẹ̑)
kdor se poklicno ukvarja s polaganjem tapet: soboslikar in tapetar

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tapéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na tapeto: tapetni vzorci / tapetni zvitek / tapetni papir; tapetno blago; tapetno lepilo

SSKJ²

tapetírati -am nedov. in dov. (ȋ)
oblagati s tapetami; tapecirati: tapetirati steno

tapetíran

-a -o:

tapetirana soba

SSKJ²

tapétnica -e ž (ẹ̑)
ženska, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem oblazinjenega pohištva, žimnic: dati preobleči stole tapetnici

SSKJ²

tapétnik -a m (ẹ̑)
kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem oblazinjenega pohištva, žimnic: najeti tapetnika; učiti se za tapetnika

SSKJ²

tapétniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na tapetnike ali tapetništvo: tapetniški izdelki / tapetniški žebelj; tapetniška šivanka; tapetniško blago, usnje / tapetniški tehnik

SSKJ²

tapétništvo -a s (ẹ̑)
obrt za izdelovanje in popravljanje oblazinjenega pohištva, žimnic: ukvarjati se s tapetništvom

SSKJ²

tápica -e ž (á)
slabš. neodločen, bojazljiv človek: taka tapica ni zmožna junaških dejanj; bodi mož, ne tapica; mehkužna tapica

SSKJ²

tapióka -e ž (ọ̑)
v tropskem okolju moka iz gomoljev manioka: puding iz tapioke

SSKJ²

tapír -ja m (í)
zool. v tropskih pragozdovih živeči sesalec z dolgim gobcem, Tapirus: kopito tapirja / indijski tapir

SSKJ²

tapiseríja -e ž (ȋ)
ročno tkana, navadno stenska preproga s figuralnimi, rastlinskimi motivi: dvorano so krasile tapiserije; razstava tapiserij
// ed. umetnost, ki se ukvarja z izdelovanjem takih preprog: področji njegovega ustvarjanja sta slikarstvo in tapiserija / razstava sodobne tapiserije

SSKJ²

tapisóm -a m (ọ̑)
obloga iz plasti sintetičnih vlaken, ki so z iglanjem pritrjene na podlago, iglana talna obloga: polagati tapisom; pokriti tla s tapisomom; svetel tapisom; tapete in tapisom

SSKJ²

tapisón -a m (ọ̑)
pog. tapisom: polagati tapison

SSKJ²

tápka -e ž (á)
slabš. neodločen, bojazljiv človek: to tapko lahko vsak pregovori / kot psovka ti že ne boš vpil name, tapka

SSKJ²

tápkanje tudi tapkánje -a s (ȃ; ȃ)
glagolnik od tapkati: tapkanje po stopnišču / tapkanje pasjih tac / s tapkanjem je umiril konja

SSKJ²

tápkati -am tudi tapkáti -ám nedov. (ȃ; á ȃ) ekspr.
1. tiho hoditi: v copatah je tapkala po hodniku; tapkati po preprogi / slišal je, kako lahni koraki tapkajo za njim / tapkati po hribovskih poteh hoditi; tiho je tapkal po ulici
2. večkrat zapovrstjo na rahlo in hitro dotakniti se zlasti z roko: s kazalcem je tapkal po cigareti; tapkati se s prstom po ustnicah / ljubeče ji je tapkala roko trepljala; tapkal je s prsti po mizi bobnal

tapkajóč

-a -e:

tapkajoči koraki

SSKJ²

tapljánje -a s (ȃ)
glagolnik od tapljati: prijateljsko tapljanje; tapljanje in božanje / tapljanje mačke / tapljanje čeveljčkov

SSKJ²

tapljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. večkrat zapovrstjo na rahlo in hitro dotakniti se zlasti z roko: tapljala ga je po roki; tapljati konja po vratu / z brisačo se je tapljala po obrazu / spodbudno ga je tapljal po ramenu trepljal
● ekspr. mravlje tapljajo s tipalnicami tipajo
2. ekspr. tiho hoditi: veselo je tapljal in drobil okoli; jagnje je tapljalo zraven matere / slišal ga je, kako taplja po stopnicah

SSKJ²

tápniti -em dov. (á ȃ)
ekspr. na rahlo udariti: ljubeče ga je tapnila po licu

SSKJ²

taponíranje -a s (ȋ)
glagolnik od taponirati: taponiranje okoli oči

SSKJ²

taponírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kozm. večkrat zapovrstjo na rahlo in hitro dotakniti se z blazinicami prstov: taponirati okolico ust

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tára -e ž (ā)
teža embalaže: odšteti taro od bruto teže; vpisati taro

SSKJ²

tarantás -a m (ȃ)
v ruskem okolju, nekdaj voz za prevažanje ljudi: zapreči trojko v tarantas; pripeljati se s tarantasom

SSKJ²

tarantéla -e ž (ẹ̑)
1. zool. velik, rjav strupen pajek, živeč v Sredozemlju, Lycosa tarentula: pičila ga je tarantela; raziskovalec tarantel
2. živahen južnoitalijanski ljudski ples v šestosminskem ali triosminskem taktu: plesati tarantelo

SSKJ²

taratájka -e ž (ȃ)
v ruskem okolju lahek dvokolesni voz: peljati se s taratajko

SSKJ²

tárbuš in tarbúš -a m (ȃ; ȗ)
v arabskem okolju fesu podobno pokrivalo: pokriti se s tarbušem

SSKJ²

tárča -e ž (ȃ)
1. predmet, v katerega se strelja za vajo, na tekmovanju: postaviti tarče; zgrešiti tarčo; streljati v tarčo; papirnata tarča; tarča na lepenki / kupiti tarčo predmet z narisanimi koncentričnimi polji za vajo v streljanju
// navadno v povedni rabi predmet, v katerega se strelja: umikajoči se so bili tarča sovražnika; letala so si za tarčo izbrala most / postojanka je postala tarča napadov
♦ fiz. priprava, na katero se usmeri curek delcev pri proučevanju reakcij med delci in atomi, atomskimi jedri
2. ekspr., v povedni rabi oseba, stvar, na katero se nanaša kako negativno dejanje: biti tarča šal, zbadljivk; njihovo ravnanje je postalo tarča kritike, napadov

SSKJ²

tárčen -čna -o prid. (ȃ)
1. ki ima točno določen cilj, namen: tarčna zdravila; tarčno zdravljenje
2. nanašajoč se na stvar, na katero je usmerjeno kako dejanje: poleg tarčnih se v ribiške mreže ujamejo tudi organizmi, ki neposredno niso ribiški cilj
3. nanašajoč se na tarčo: tarčni lokostrelec; tarčno lokostrelstvo

SSKJ²

taríf -a m (ȋ)
zastar. tarifa: plačilo po določenem tarifu

SSKJ²

tarífa -e ž (ȋ)
1. seznam storitev z navedbo cen: objaviti, sestaviti tarifo; nosaška, odvetniška, poštna tarifa; telefonska, železniška tarifa; tarifa za bančne storitve; veljavnost tarife
// seznam elementov z ustreznimi cenami za obračunavanje porabe, uporabe česa: vodarinska tarifa; tarifa za električno energijo, stanarino
// cena, določena v takem seznamu: zvišati tarifo; plačati po tarifi; nizke tarife za morski promet
2. navadno s prilastkom seznam predmetov, storitev, za katere se plača davščina, z navedbo višine davščine na enoto: sprejeti carinsko tarifo; davčna, uvozna tarifa
♦ ekon. mezdna tarifa po kateri se plača delavcu mezda; žel. diferencialna tarifa večja ali manjša od tiste, ki splošno velja

SSKJ²

tarífen -fna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tarifo: tarifni predpis; tarifna postavka
♦ pravn. tarifni pravilnik do 1961 pravilnik, ki vsebuje osnove za določanje osebnega dohodka delavca v gospodarskih organizacijah

SSKJ²

tarifêr -ja m (ȇ)
uslužbenec, ki preverja obračune storitev glede na tarifo: delovno mesto tariferja

SSKJ²

tarifírati -am dov. in nedov. (ȋ)
določiti plačilo po tarifi: tarifirati storitev

tarifíran

-a -o:

visoko tarifirano blago

SSKJ²

tarírati -am dov. in nedov. (ȋ)
določiti taro: tarirati železniški vagon

SSKJ²

tárnanje -a s (ȃ)
glagolnik od tarnati: s tarnanjem ni mogoče ničesar spremeniti; tarnanje nad usodo / stokanje in tarnanje

SSKJ²

tárnati -am nedov. (ȃ)
govoriti, pripovedovati o svojih skrbeh, težavah, trpljenju: tarnal bi, če bi kaj pomagalo; tarnal je, da težko živi; tarnati o hudih časih, nad pomanjkanjem; nič hudega mu ni, preveč tarna / v pismih samo tarna / tarnala je, da skoraj nič ne vidi pritoževala se je
// z besedami, glasovi izražati telesno ali duševno bolečino: ranjenci so vzdihovali in tarnali; ekspr. tarnala je, da bi se je kamen usmilil zelo

tarnáje

tarnaje je hodila po sobi

tarnajóč

-a -e:

tarnajoč glas

tarnajoča ženska

tarnajoče pismo

prisl.: tarnajoče pripovedovati

SSKJ²

tárnavec -vca m (ȃ)
knjiž. kdor (rad) tarna: tolažiti tarnavca

SSKJ²

tarók -a m (ọ̑)
družabna igra s štiriinpetdesetimi kartami, od katerih jih je enaindvajset z rimsko številko: igrati tarok; partija taroka / iti na tarok; vabil ga je k taroku
● pog. sedla sta in vrgla tarok začela igrati tarok
// igr. vsaka igralna karta pri taroku z rimsko številko in škis: izigrati tarok; bil je brez tarokov; v prid. rabi:, igr. tarok karte karte, ki se uporabljajo pri igranju taroka

SSKJ²

tarokírati -am nedov. (ȋ)
igrati tarok: povabiti koga tarokirat; tarokirati s prijatelji

SSKJ²

tarokíst -a m (ȋ)
kdor igra tarok: družba tarokistov

SSKJ²

tarót -a m (ọ̑)
oseminsedemdeset igralnih kart, ki se uporabljajo zlasti za vedeževanje: vedeževalka je brala prihodnost iz tarota / karte za tarot; v prid. rabi: tarot karte

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tárpan in tarpán -a m (ȃ; ȃ)
zool. konju podobna izumrla žival, Equus caballus: v azijskih stepah živeči tarpani

SSKJ²

tartán -a m (ȃ)
šport. umetna masa za prekrivanje atletskih stez, zaletišč: polaganje tartana

SSKJ²

tartána -e ž (ȃ)
1. rib. manjša vlačilna mreža za lov ob obali: vleči tartano
2. navt., nekdaj manjša tovorna ali ribiška ladja z latinskim jadrom na glavnem jamboru in prečko na poševniku: galeje in tartane

SSKJ²

tartánski -a -o (ȃ)
pridevnik od tartan: tartanska atletska steza

SSKJ²

tartíf tudi tartuffe -a [druga oblika tartíf tudi tartúf] m (ȋ; ȗ)
knjiž. hinavec, licemerec: v kuto preoblečen tartif; moderni tartifi

SSKJ²

tartífovski tudi tartuffovski -a -o [druga oblika tartífou̯ski tudi tartúfou̯ski] prid. (ȋ; ȗ)
knjiž. tak kot pri Molièrovem Tartuffu: tartifovsko pretvarjanje

SSKJ²

tartífovstvo tudi tartuffovstvo -a [druga oblika tartífou̯stvo tudi tartúfou̯stvo] s (ȋ; ȗ)
knjiž. ravnanje ali vedenje, značilno za Molièrovega Tartuffa: aktualnost tartifovstva

SSKJ²

tartífski tudi tartufski -a -o [druga oblika tartífski tudi tartúfski] prid. (ȋ; ȗ) knjiž.
1. tak kot pri Molièrovem Tartuffu: tartifska dvoličnost
2. hinavski, licemerski: tartifski človek

SSKJ²

tartrát -a m (ȃ)
kem. sol vinske kisline ali njen ester: kalijev tartrat

SSKJ²

tartúf -a m (ȗ)
užitna goba, ki raste pod zemljo in je podobna krompirjevim gomoljem, gomoljika: dresirati pse za iskanje tartufov / na jed naribati tartufe; olje iz tartufov; široki rezanci s tartufi / beli tartuf z gladko rumenkasto rjavo ali sivkasto zeleno zunanjostjo; črni tartuf s temno rjavo ali črnkasto bradavičasto zunanjostjo

SSKJ²

tartufáta -e ž (ȃ) gastr.
namaz, omaka iz tartufov, z dodatki drugih gob, oliv: domača tartufata; žlica tartufate; ravioli, rižota s tartufato

SSKJ²

tartuffe ipd. gl. tartif ipd.

SSKJ²

tárzanski -a -o prid. (ȃ)
tak kot pri Tarzanu: tarzanski krik; tarzanska postava

SSKJ²

tása -e ž (á)
pog. okrogla ali podolgovata plitva posoda za prenašanje in serviranje jedi; pladenj: postaviti kozarce na taso; prinesti kosilo na tasi; kovinska, steklena tasa; ovalna tasa

SSKJ²

tást -a m (ȃ)
ženin ali možev oče: skrbeti za tasta; odnosi med zetom in tastom

SSKJ²

tastatúra -e ž (ȗ)
1. tipke pri pisalnem, stavnem stroju; tipkovnica, tipkalnica: čistiti tastaturo; teleprinterska tastatura; tastatura pisalnega stroja, računalnika; razporeditev tipk na tastaturi
2. knjiž. bele in črne tipke pri klavirju, orglah, čembalu; klaviatura: pianistova roka hiti po tastaturi

SSKJ²

táster -ja m (á)
1. stikalo s tipko: vrtljivo stikalo in taster
2. del naprave, na katerega se pritiska pri oddaji besedila z Morzejevo abecedo: pritisniti na taster

SSKJ²

tášča -e ž (á)
ženina ali moževa mati: zgodbe o hudih taščah; snaha in tašča

SSKJ²

táščica -e ž (á)
majhna ptica pevka z rjavo rdečim oprsjem in čelom: taščice se oglašajo ček ček; taščica in penica / rdečegrla taščica
♦ zool. modra taščica majhna ptica pevka z modrim oprsjem, Luscinia svecica

SSKJ²

táščičin -a -o (ā)
pridevnik od taščica: taščičino gnezdo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

táščin -a -o prid. (ā)
1. nanašajoč se na taščo: taščin odnos do snahe
2. v zvezi taščin jezik sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi, vrtn. sansevierija: praprot, vijolica in taščin jezik

SSKJ²

tašízem -zma m (ī)
um. umetnostna smer v slikarstvu sredi 20. stoletja, temelječa na učinku barvnih lis: predstavnik tašizma; tašizem in informel

SSKJ²

táška -e ž (ȃ) nižje pog.
1. torbica: izgubila je taško z dokumenti
2. aktovka1: poslovna taška

SSKJ²

tát -ú tudi -a m, mn. tatôvi stil. táti, im. mn. stil. tatjé (ȃ)
1. kdor krade: tat je pobegnil; izslediti, prijeti, zalotiti tatu; varovati pred tatovi; izurjen tat; kurji, živinski tat; tatovi drevesc; tatovi in pretepači; plazi se kakor tat / ekspr.: literarni tat; lovski tat divji lovec / kot psovka tat tatinski
● prilika dela tatu priložnosti se je težko ubraniti; preg. tatiče obešajo, tatove izpuščajo za manjši prestopek se navadno huje kaznuje kot za velik
2. ekspr. kdor povzroči, da kdo izgubi zlasti določene moralne kvalitete: tat dobrega imena; šalj. veseljak in devištva tat / tat njihove sreče

SSKJ²

táta -a tudi -e m (á)
v meščanskem okolju ata, oče: daj tatu copate; poljubi svojega tata / kot nagovor tata, kupi mi čokolado

SSKJ²

tatárec -rca m (ȃ) pog.
sesekljan surov goveji file z začimbami; tatarski biftek: namazati kruh s tatarcem; kruhek s tatarcem / lososov tatarec; tatarec iz brancina, šitak

SSKJ²

tatárski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Tatare: tatarski jezik / tatarsko naselje / tatarsko plenjenje / tatarski biftek sesekljan surov goveji file z začimbami; tatarska omaka majonezna omaka s kislimi kumaricami, kaprami, peteršiljem in čebulo
♦ bot. tatarski javor divji ali kultivirani javor z neenakomerno nazobčanimi listi in belimi cveti v pokončnih socvetjih, Acer tataricum; tatarska ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum

SSKJ²

tatárščina -e ž (ȃ)
tatarski jezik: prevesti v tatarščino

SSKJ²

tátek -tka m (ȃ)
v meščanskem okolju atek, očka1: tatka vprašaj za dovoljenje

SSKJ²

táti -ja m (ȃ)
v meščanskem okolju atek, očka1: kam je šel tati

SSKJ²

tatíca -e ž (í)
ženska, ki krade: prijeti tatico / ekspr. lisica je zvita tatica / kot psovka posestva si se polakomnila, tatica

SSKJ²

tatìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od tat: tatič klobas
● preg. tatiče obešajo, tatove izpuščajo za manjši prestopek se navadno huje kaznuje kot za velik

SSKJ²

tatín -a m (ȋ)
slabš. tat, kradljivec: tatina so prijeli

SSKJ²

tatínec -nca m (ȋ)
slabš. tat, kradljivec: tatinci in goljufi

SSKJ²

tatínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tatove ali tatinstvo: tatinska dejavnost / tatinski namen / tatinske oči / tatinska previdnost
// ki krade: ima tatinskega soseda; zašel je v tatinsko družbo / ekspr. tatinska lisica, sraka / kot psovka: tat tatinski; seme tatinsko

tatínsko

prisl.:

tatinsko se plaziti v hišo

tatinsko pohlepne oči

SSKJ²

tatínstvo -a s (ȋ)
dejavnost tatov: preganjati tatinstvo / pripisovali so mu tatinstvo; zavesti koga v tatinstvo / zaprli so ga zaradi tatinstev kraj, tatvin

SSKJ²

tátovski -a -o (ȃ)
pridevnik od tat: tatovska druščina

SSKJ²

tátra -e ž (ȃ)
avtomobil češke tovarne Tatra: pripeljal se je v stari, prostorni tatri; prevažati les s tatro

SSKJ²

tátrman -a m (ā) nar.
1. strašilo: postaviti tatrmana na njivo; drži se kot tatrman
2. koroško navadno kot glava oblikovan končni del cevi pri vodnjaku, koritu: voda teče iz tatrmana; tatrman s človeško glavo; studenec s tatrmanom

SSKJ²

tattoo gl. tatu

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tatú tudi tattoo -ja [tatú] m (ȗ)
neizbrisna podoba, znak na koži, ki nastane s tetoviranjem; tetovaža: črnilo na tatujih lahko povzroči infekcijo; tatu na čelu, hrbtu, nogi, roki / cene izdelave, odstranjevanja tatujev
// temu podobna neobstojna podoba, znak na koži: otroci so izdelovali okraske in risali tatuje

SSKJ²

tatvína -e ž (í)
odvzem česa s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika: tatvine so se razširile po mestu; prijaviti tatvino; biti zaprt zaradi tatvine; tatvine v trgovinah / storiti, zagrešiti tatvino / zalotili so ga pri tatvini kraji / drobna tatvina / duhovna tatvina
♦ pravn. roparska tatvina pri kateri zasačeni tat uporabi silo ali ogroža življenje koga, da bi obdržal ukradeno stvar; simulirana tatvina z namenom, da se prikrije poneverba; vlomna tatvina izvršena z vlomom

SSKJ²

taunus -a [táu̯nus] m (ȃ)
osebni avtomobil nemške tovarne Ford: voziti se s taunusom; dobro ohranjen taunus

SSKJ²

távanje -a s (ā)
1. glagolnik od tavati: tavanje taboriščnikov po dvorišču / tavanje po mestnih ulicah; brezdelno tavanje / teoretično tavanje
2. knjiž. negotovost, nejasnost: glede tega je še mnogo tavanja; dvomi in tavanja

SSKJ²

távati -am nedov. (ā)
1. hoditi počasi, z negotovimi koraki: jetnik je taval pred njim; taval je v temi in tipal, da bi prišel do vrat; obupan je taval v gostilno; pren. človeštvo zmedeno tava v prihodnost
2. hoditi brez cilja, brez orientacije: zamišljen je taval po mestu / tavati po svetu / ekspr. pogled mu je taval po poljih; pren. njegova domišljija nemirno tava
3. ekspr. biti v negotovosti: niso se znašli in so tavali; če bodo zavrgli to teorijo, bodo spet tavali
// z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža stanje, kot ga določa samostalnik: tavati v negotovosti; tavati v zablodi, zmotah; ljudstvo je tavalo v temi

tavajóč

-a -e:

tavajoč tipati

tavajoč otrok

tavajoča misel

sam.: slediti tavajočemu

SSKJ²

tavêrna -e ž (ȇ)
gostilna, krčma: stopil je v taverno

SSKJ²

tavmatúrg -a m (ȗ)
knjiž. čudodelnik: pohabljenci niso pričakovali tavmaturga, potrebovali so človeka

SSKJ²

tavoléta -e ž (ẹ̑)
les. zelo tanka bukova ali jelova deska za zaboje zlasti za južno sadje: ladijski pod, tavolete in drugi žagarski izdelki

SSKJ²

tavtologíja -e ž (ȋ)
1. lit. opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje: uporabljati tavtologije; stilna vrednost tavtologij; navesti za primer tavtologijo: globoko seči do srca
2. filoz. sodba, v kateri ima predikat isti pomen kot subjekt: osnovna načela logike so tavtologije

SSKJ²

tavtolóški -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na tavtologijo: tavtološka izjava / tavtološka zveza

tavtolóško

prisl.:

tavtološko izrečen stavek

SSKJ²

tavtosilábičen -čna -o prid. (á)
jezikosl. ki pripada istemu zlogu, istozložen: tavtosilabični glas

SSKJ²

távžent1 -a [tau̯žənt] m (ȃ)
nav. mn., nižje pog., z rodilnikom nedoločena večja količina; tisoč1: tavženti kobilic so se spustili na polja / takih ljudi je na tavžente
● nižje pog. dekle ima tavžente je bogato

SSKJ²

távžent2 -- [tau̯žənt] štev. (ȃ) nižje pog.
1. tisoč3:
a) v samostalniški rabi: šteti do tavžent; dva tavžent in tri tavžent je pet tavžent
b) v prilastkovi rabi: plačati točno tavžent evrov; bilo je od dva do tri tavžent ljudi; te spremembe so nastale v nekaj tavžent letih / tudi sklonljivo v pet tavžent(ih) primerih / elipt. za to boš plačal dva tavžent dva tisočaka / kot vzklik tavžent hudičev, ti kaj koristi, če si pošten
2. izraža nedoločeno večjo količino: tavžent ljudi me je že to vprašalo; imeti tavžent opravkov

SSKJ²

távžentróža -e [tau̯žəntroža] ž (ȃ-ọ̑)
zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti: tam raste tavžentroža; nabirati tavžentrože
// posušeni deli te rastline: skuhati čaj iz tavžentrož / pog. piti tavžentrožo čaj iz tavžentrože

SSKJ²

taylorizem -zma [tejlorízəm] m (ī)
ekon. načela organizacije dela in plačevanja delavcev, ki jih je vpeljal ameriški inženir Taylor: vplivi taylorizma

SSKJ²

TBC in tbc -- [tẹbẹcé tudi təbəcə̀] ž (ẹ̄; ə̏)
krat. tuberkuloza: imeti hudo TBC; prvi del zloženk: TBC-bolnik; TBC-obolenje

SSKJ²

tè1 prisl. (ȅ) nar. štajersko
1. tedaj, takrat: te nisem bil doma / kaj te misliš narediti tedaj, torej
2. v vezniški rabi tedaj, torej2: nič ni pisal, te ga ne bo / če mi ne vemo, te pa ti povej tedaj, potem / te pa srečno
3. ter3, in: pridejo te ga vprašajo

SSKJ²

tè2 medm. (ȅ)
1. izraža omalovaževanje, zavračanje govorjenja koga: te, nič ne bo s temi načrti
2. izraža pomislek, dvom, zaskrbljenost: te, te, če bi mati izvedela, s kom se sestaja njena hči
3. izraža (zadržano) pritrjevanje: saj pravim, te, te, te, kar na lepem se nekaterim nasmehne sreča
4. izraža občudovanje: te, te, te, lepo hišo imaš / te, te, te, mlaska z ustnicami

SSKJ²

teak ipd. gl. tik1 ipd.

SSKJ²

team ipd. gl. tim ipd.

Število zadetkov: 97669

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Jezikovna	3720	3720
Oddajte vprašanje
Terminološka	624	624
Oddajte vprašanje

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Jezikovna	3720	3720
Oddajte vprašanje
Terminološka	624	624
Oddajte vprašanje

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja